Okus prihodnosti slovenskega kmetijstva
Dokument bo podlaga za strateško načrtovanje ukrepov skupne kmetijske politike v obdobju 2021–2027
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec
Odporna in konkurenčna pridelava in predelava hrane, trajnostno upravljanje naravnih virov, izboljšanje kakovosti življenja na podeželju ter krepitev prenosa znanja so štiri skupine ciljev prihodnjega razvoja slovenskega kmetijstva, kot jih opredeljuje resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021. Osnutek političnega dokumenta predstavlja strateški okvir kmetijstva v prihodnjem petletnem proračunskem obdobju. Končna različica bo podlaga za strateško načrtovanje prihodnjih ukrepov skupne kmetijske politike, na podlagi katerih se bodo delile kmetijske subvencije.
Resolucija, ki je v javni obravnavi, prinaša nov razvojni koncept kmetijstva, verig preskrbe s hrano in podeželja, ki bolj upošteva zahteve potrošnikov, tržna nihanja in podnebne spremembe. Sredstva za skupno kmetijsko politiko v proračunu EU se zmanjšujejo; okoli 1970 so obsegala skoraj 70 odstotkov, v zdajšnjem programskem obdobju okoli 38 odstotkov. Slovenija si zelo prizadeva, da bi bilo zmanjšanje čim manjše, a dejstvo je, da bomo morali z manj sredstvi narediti več. Zato bo še toliko bolj ključna ciljna usmerjenost in osredotočenost na natančno postavljene cilje, je na prvi javni predstavitvi dokumenta povedala kmetijska ministrica Aleksanda Pivec.
Slovensko kmetijstvo je po njenih besedah glede na naravne strukturne danosti lahko konkurenčno le ob izraziti in večji usmerjenosti v večjo dodano vrednost in obenem v okoljsko vzdržnost. Za to pa potrebujemo znanje, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobno in konkurenčno živilskopredelovalno industrijo, ki temelji na podjetniških pristopih in veliki tržni naravnanosti.
Za vsakega od treh ciljev – krepitev prenosa znanja je horizontalen –, resolucija definira več izvedbenih ciljev in mehanizme, s katerimi bodo cilji doseženi. Odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane bo kmetijska politika spodbujala s tem, ko bo zemljišča dala na razpolago tistim, ki dejansko pridelujejo. Kmetije se bo spodbujalo k povezovanju v verige vrednosti, živilsko industrijo pa k večjemu odkupu surovin in hrane lokalnega porekla.
Za večje varstvo okolja in narave bo oblikovana shema za podnebje in okolje, v katero se bodo kmetje vključevali prostovoljno. Posebna skrb bo namenjena vodovarstvenim območjem, na katerih se bosta spodbujali ekološka pridelava in reja. Naložbe bodo usmerjene v zagotavljanje dolgoročne kakovosti tal, vode in ohranjanja habitatov.
Pogojenost, ki je novo ime za navzkrižno skladnost, pa nalaga obvezne zahteve za varovanje okolja, dobrobiti živali in javno zdravje. Dobrobit živali bo spremljana tekom celotne verige, ne le pri reji. Kmetijsko-okoljski ukrepi bodo vezani na ožja naravovarstvena območja in habitate, pripravljali pa se bodo v tesnem sodelovanju z deležniki.
Kakovost življenja na podeželju se bo izboljšala, če bo vzpostavljen dialog, v katerem bodo vsi deležniki prepoznali vrednost kmetijstva. Stabilizacijo dohodka kmetij, ki so večinoma majhne, bi lahko dosegli z dopolnilnimi dejavnostmi, ki jih bo ministrstvo spodbujalo. Velika priložnost kmetijstva je tudi kombinacija s turizmom.
Resolucija posebej poudarja potrebo po krepitvi in prenosu znanj, zlasti s področja podjetništva, sodobnih tehnologij in digitalizacije. Prenoviti bo treba javno službo kmetijskega svetovanja in modernizirati študijske programe.
Resolucija bo v javni obravnavi do konca maja. Sledila bo obravnava in potrditev na vladi in v državnem zboru. Osrednji del priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike bo potekal leta 2020. Začetek izvajanja nove skupne kmetijske politike je še vedno napovedan za leto 2021, a Pivčeva ocenjuje, da se bo nekoliko zamaknil, vse pa je odvisno od tega, kdaj po evropskih volitvah bosta začela delovati nova sklica parlamenta in komisije.
Resolucija, ki je v javni obravnavi, prinaša nov razvojni koncept kmetijstva, verig preskrbe s hrano in podeželja, ki bolj upošteva zahteve potrošnikov, tržna nihanja in podnebne spremembe. Sredstva za skupno kmetijsko politiko v proračunu EU se zmanjšujejo; okoli 1970 so obsegala skoraj 70 odstotkov, v zdajšnjem programskem obdobju okoli 38 odstotkov. Slovenija si zelo prizadeva, da bi bilo zmanjšanje čim manjše, a dejstvo je, da bomo morali z manj sredstvi narediti več. Zato bo še toliko bolj ključna ciljna usmerjenost in osredotočenost na natančno postavljene cilje, je na prvi javni predstavitvi dokumenta povedala kmetijska ministrica Aleksanda Pivec.
Dokument je strateški okvir kmetijstva v prihodnjem petletnem obdobju.
Denarja za kmetijstvo bo manj, zato bo ključna ciljna usmerjenost ukrepov.
Več spodbud bosta deležna povezovanje in krepitev prenosa znanj.
Denarja za kmetijstvo bo manj, zato bo ključna ciljna usmerjenost ukrepov.
Več spodbud bosta deležna povezovanje in krepitev prenosa znanj.
Slovensko kmetijstvo je po njenih besedah glede na naravne strukturne danosti lahko konkurenčno le ob izraziti in večji usmerjenosti v večjo dodano vrednost in obenem v okoljsko vzdržnost. Za to pa potrebujemo znanje, ustrezne pridelovalne tehnologije ter sodobno in konkurenčno živilskopredelovalno industrijo, ki temelji na podjetniških pristopih in veliki tržni naravnanosti.
Za vsakega od treh ciljev – krepitev prenosa znanja je horizontalen –, resolucija definira več izvedbenih ciljev in mehanizme, s katerimi bodo cilji doseženi. Odporno in konkurenčno pridelavo in predelavo hrane bo kmetijska politika spodbujala s tem, ko bo zemljišča dala na razpolago tistim, ki dejansko pridelujejo. Kmetije se bo spodbujalo k povezovanju v verige vrednosti, živilsko industrijo pa k večjemu odkupu surovin in hrane lokalnega porekla.
Nova shema za podnebje in okolje
Slovensko kmetijstvo je lahko konkurenčno le ob izraziti in večji usmerjenosti v
večjo dodano vrednost in obenem v okoljsko vzdržnost.
večjo dodano vrednost in obenem v okoljsko vzdržnost.
Za večje varstvo okolja in narave bo oblikovana shema za podnebje in okolje, v katero se bodo kmetje vključevali prostovoljno. Posebna skrb bo namenjena vodovarstvenim območjem, na katerih se bosta spodbujali ekološka pridelava in reja. Naložbe bodo usmerjene v zagotavljanje dolgoročne kakovosti tal, vode in ohranjanja habitatov.
Pogojenost, ki je novo ime za navzkrižno skladnost, pa nalaga obvezne zahteve za varovanje okolja, dobrobiti živali in javno zdravje. Dobrobit živali bo spremljana tekom celotne verige, ne le pri reji. Kmetijsko-okoljski ukrepi bodo vezani na ožja naravovarstvena območja in habitate, pripravljali pa se bodo v tesnem sodelovanju z deležniki.
Spodbuda dopolnilnim dejavnostim
Kakovost življenja na podeželju se bo izboljšala, če bo vzpostavljen dialog, v katerem bodo vsi deležniki prepoznali vrednost kmetijstva. Stabilizacijo dohodka kmetij, ki so večinoma majhne, bi lahko dosegli z dopolnilnimi dejavnostmi, ki jih bo ministrstvo spodbujalo. Velika priložnost kmetijstva je tudi kombinacija s turizmom.
Krepitev in prenos znanj horizontalen cilj
Resolucija posebej poudarja potrebo po krepitvi in prenosu znanj, zlasti s področja podjetništva, sodobnih tehnologij in digitalizacije. Prenoviti bo treba javno službo kmetijskega svetovanja in modernizirati študijske programe.
Resolucija bo v javni obravnavi do konca maja. Sledila bo obravnava in potrditev na vladi in v državnem zboru. Osrednji del priprave strateškega načrta skupne kmetijske politike bo potekal leta 2020. Začetek izvajanja nove skupne kmetijske politike je še vedno napovedan za leto 2021, a Pivčeva ocenjuje, da se bo nekoliko zamaknil, vse pa je odvisno od tega, kdaj po evropskih volitvah bosta začela delovati nova sklica parlamenta in komisije.
FOTO: Jože Suhadolnik
Kmetijski inštitut Slovenije
Dokument je zelo ambiciozen. Vidim ga kot podlago za vključitev kmetijske politike v preostale strateške dokumente v pripravi. Zdi se, da je kmetijska politika potuha vladi, da ne naredi nič za razvoj podeželja in skrb prepušča zgolj kmetijskemu sektorju. Tudi znanost mora prispevati k razvoju kmetijstva.
Dokument je zelo ambiciozen. Vidim ga kot podlago za vključitev kmetijske politike v preostale strateške dokumente v pripravi. Zdi se, da je kmetijska politika potuha vladi, da ne naredi nič za razvoj podeželja in skrb prepušča zgolj kmetijskemu sektorju. Tudi znanost mora prispevati k razvoju kmetijstva.
FOTO: Sobota Info
Zveza slovenske podeželske mladine
Dokument je všečen, a vprašanje je, kdo bo zagotovil vse obljube, kako in kdaj. Mladi si bomo prizadevali za soustvarjanje okolja, v katerem želimo kmetovati. A nalogo morajo opraviti tudi institucije. Ministrstvo za kmetijstvo potrebuje podporo drugih ministrstev.
Dokument je všečen, a vprašanje je, kdo bo zagotovil vse obljube, kako in kdaj. Mladi si bomo prizadevali za soustvarjanje okolja, v katerem želimo kmetovati. A nalogo morajo opraviti tudi institucije. Ministrstvo za kmetijstvo potrebuje podporo drugih ministrstev.
FOTO: Mavric Pivk
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije
Dokument je preobsežen in premalo konkreten, premalo poudarja pravico do kmetovanja in vlogo družinskih kmetij. Odločitev upravnega sodišča glede odvzema medvedov čutimo kot velik napad na podeželje in potiskanje kmetijstva na rob. Dobro pa je, da resolucija v ospredje postavlja aktivnega kmeta, naslavlja aktualne potrebe, pomen agroživilske verige in njene krepitve.
Dokument je preobsežen in premalo konkreten, premalo poudarja pravico do kmetovanja in vlogo družinskih kmetij. Odločitev upravnega sodišča glede odvzema medvedov čutimo kot velik napad na podeželje in potiskanje kmetijstva na rob. Dobro pa je, da resolucija v ospredje postavlja aktivnega kmeta, naslavlja aktualne potrebe, pomen agroživilske verige in njene krepitve.
FOTO: Jože Suhadolnik
Zadružna zveza Slovenije
Če se bo v sedanjih razmerah zmanjšala količina denarja za kmetijstvo, lahko pričakujemo, da bo v desetih letih velik del podeželja, tudi mladi, prenehal kmetovati. To bo ministrica za kmetijstvo morala jasno povedati na vladi.
Če se bo v sedanjih razmerah zmanjšala količina denarja za kmetijstvo, lahko pričakujemo, da bo v desetih letih velik del podeželja, tudi mladi, prenehal kmetovati. To bo ministrica za kmetijstvo morala jasno povedati na vladi.
FOTO: Okoljski center
Mreža Plan B za Slovenijo
Vsi cilji resolucije so dobri in jim je težko oporekati, vendar pa je najbolj pomembno, kako jih bomo dosegli. Menimo, da jih najbolj celovito lahko dosežemo z ekološkim kmetijstvom, ki najbolje odgovarja na okoljske, gospodarske in socialne izzive. Resolucija popolnoma zanemarja spremembe v prehranskih trendih. Z zmanjšanjem porabe in prireje mesa bi se povečala tudi naša samooskrbnost s hrano, seveda pod pogojem, da nova kmetijska politika predvidi ukrepe za podpiranje takšne preusmeritve tudi v pridelavi in predelavi.
Vsi cilji resolucije so dobri in jim je težko oporekati, vendar pa je najbolj pomembno, kako jih bomo dosegli. Menimo, da jih najbolj celovito lahko dosežemo z ekološkim kmetijstvom, ki najbolje odgovarja na okoljske, gospodarske in socialne izzive. Resolucija popolnoma zanemarja spremembe v prehranskih trendih. Z zmanjšanjem porabe in prireje mesa bi se povečala tudi naša samooskrbnost s hrano, seveda pod pogojem, da nova kmetijska politika predvidi ukrepe za podpiranje takšne preusmeritve tudi v pridelavi in predelavi.
FOTO: Roman Šipić
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
Živilska industrija se pogosto obravnava negativno, a težko bi našli slovenski pridelek, ki ga ne odkupuje. V prihodnje bosta pomembni boljša organizacija in načrtovanje sistema pogodbene pridelave. To bo zagotovilo tudi boljši dohodkovni položaj in zaupanje kmetov.
Živilska industrija se pogosto obravnava negativno, a težko bi našli slovenski pridelek, ki ga ne odkupuje. V prihodnje bosta pomembni boljša organizacija in načrtovanje sistema pogodbene pridelave. To bo zagotovilo tudi boljši dohodkovni položaj in zaupanje kmetov.
