Spodnji dom parlamenta je s 142 glasovi proti trem potrdil resolucijo o tem, da "parlament jasno govori o armenskem genocidu". Poslanci so tudi sklenili, da se bo predstavnik vlade 24. aprila v Erevanu udeležil spominske slovesnosti ob tem pokolu, nato pa še vsako leto naslednjih pet let, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nizozemska zunanja ministrica Sigrid Kaag je takoj ublažila odločitev parlamenta, čeprav je resolucijo podprla tudi štiristrankarska vladna koalicija. Dejala je, da se bo vlada "vzdržala" in da parlamentu pri tem vprašanju ne bo sledila.
"Poklonili se bomo žrtvam in svojcem vseh pokolov manjšin," je dejala, ko je potrdila udeležbo vladnega predstavnika na spominski slovesnosti v Erevanu. Poudarila pa je, da vlada ne bo sodila o tem, ali je šlo za genocid.
Potrdila je tudi, da bodo še naprej govorili o "vprašanju armenskega genocida".
Predlog skrajno desne PVV populista Geerta Wildersa, da mora vlada priznati genocid nad Armenci, so sicer poslanci danes zavrnili, navaja AFP.
Kljub vladnim poskusom zmanjšanje teže parlamentarne odločitve so se na turškem zunanjem ministrstvu odzvali z "močno obsodbo" odločitve nizozemskih poslancev, da "dogodke iz 1915" označi za genocid Armencev.
Armenci si že dolgo prizadevajo za mednarodno priznanje genocida nad Armenci leta 1915 v času Otomanskega cesarstva med prvo svetovno vojno, ko je v množičnih pobojih in deportacijah umrlo od 800.000 do 1,5 milijona Armencev.
Turčija - naslednica cesarstva - to zanika in trdi, da je šlo za kolektivno tragedijo, v kateri so umrli tudi številni Turki. Trdi, da je umrlo do 500.000 ljudi, ko so se Armenci uprli in stopili na stran ruskih invazijskih sil med prvo svetovno vojno.
Do parlamentarne resolucije sicer prihaja v času napetih odnosov med Haagom in Ankaro. Odnosi so se izrazito poslabšali marca lani, ko je Nizozemska iz države izgnala turško ministrico za družino Fatmo Betul Sayan Kaya. Ta je namreč kljubovala prepovedi nizozemskih oblasti, da bi se udeležila zborovanja nizozemskih državljanov turškega porekla v podporo referendumu, na katerem so Turki aprila potrdili razširitev pooblastil predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.
Odnosi so se dodatno poslabšali v začetku februarja letos, ko se je nizozemska vlada odločila, da uradno umakne svojega veleposlanika v Ankari, ki v Turčijo sicer nima dostopa že od marca lani, odkar je Haag preprečil prihod omenjeni turški ministrici. Haag je takrat tudi sporočil, da ta čas ne bo sprejel novega turškega veleposlanika.
Doslej so sicer parlamenti več kot 20 držav, med njimi Nemčije, z resolucijami priznali genocid nad Armenci.