Ljubljana – Ljubljanski grad je stoletja veljal za strateško točko Ljubljanske kotline. Nekoč je takšen status dobil zaradi utrdbe, postavljene na vrhu griča, leta 1991 pa je bil Ljubljanski grad pomemben zaradi simbolnega pomena, oddajnikov RTV in zato, ker so bile na griču postavljene postojanke protiletalske obrambe.
Letala jugoslovanske vojske so skozi zračni prostor nad Ljubljano švigala že 26. junija 1991, torej na dan, ki se je končal s slovesnostjo na Trgu republike in z razglasitvijo neodvisnosti. Jugoslovanske enote so se sicer 27. junija najbolj zanašale na težko oklepno mehanizacijo, a že 28. junija so bojno delovala tudi letala jugoslovanskega vojnega letalstva. Tako so letala JLA 28. junija bombardirala brniško letališče − škoda je nastala na letalih Adrie Airways, hangarjih ter na avtomobilih, parkiranih pred letališčem −, raketirala so več RTV-oddajnikov ter cestne barikade pri Medvedjeku in Šentilju. Pri Medvedjeku in Šentilju so letalski napadi zahtevali deset smrtnih žrtev med vozniki tovornjakov, ki so bili ujeti v cestni zapori.
30. junija so do Ljubljane prišle informacije, da so z letališč jugoslovanske vojske po ukazu iz Beograda letala poletela proti Sloveniji, njihova naloga pa je bila bombardirati prestolnico. Zaradi alarma, ki je opozarjal na možnost bombardiranja mesta, so ljudi pozvali v zaklonišča; celo novorojenčki iz ljubljanske porodnišnice so bili ob veliki požrtvovalnosti babic in drugih zdravstvenih delavk premeščeni v zaklonišče. Protizračna obramba – tudi posadka na Ljubljanskem gradu – pa je bila v polni bojni pripravljenosti. Na srečo grožnja z letalskim napadom na Ljubljano ni bila uresničena, saj so se letala v zraku v zadnjem trenutku obrnila.
Brez alarma
Grožnja z letalskim napadom na Ljubljano se je ponovila 2. julija 1991, ko je jugoslovansko vojaško letalo nad prestolnico prebijalo zvočni zid. Med nizkim preletom mesta je bilo zaradi udara razbitih nekaj stekel, sirene z opozorilom pa so 2. julija zamujale.
Posadke protiletalske obrambe bi bile ob napadu na mesto najbolj izpostavljene, saj protiletalski topovi in posadke rakete niso bili zaščiteni z okopi. Na fotografiji Delovega fotoreporterja kolega Aleša Černivca, ki ga je na Ljubljanski grad poslal danes že pokojni urednik centralne redakcije Miran Koren, je ena od posadk protiletalske obrambe z Ljubljanskega gradu. Protizračna obramba je imela posebno opazovalnico še na grajskem stolpu.
Če prepoznate osebe s fotografije kolega Černivca ali če ste na fotografiji vi sami, se nam oglasite na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., da bomo neznanim junakom slovenske osamosvojitve lahko vrnili ime, bralcem pa bomo posredovali njihove pripovedi.
***
Zakaj se nam zdi iskanje neznanega junaka pomembno? Po letu 1991 je to državo pretreslo nekaj divjih privatizacij. Ni šlo le za divjo prizatizacijo ekonomskega kapitala, pač pa tudi za divje lastninjenje simbolnega kapitala. Ključni simbolni kapital te države je povezan z njeno osamosvojitvijo.
Ob odločitvi za plebiscit so parlamentarne stranke sicer podpisale zavezo, da si ne bo prav noben del politične elite prisvajal zaslug za referendumsko odločitev ljudstva, a zaveza ni veljala dolgo časa.
25 let po osamosvojitvi se vsiljujejo miti o par osamosvojiteljih, ki naj bi jim bilo ljudstvo hvaležno. A simbolni kapital osamosvojitve pripada ljudstvu in njegovim neznanim junakom.
V prihodnjih dneh bomo objavili še kak ducat prizorov iz vojne za Slovenijo, na katerih nastopajo neznani junaki slovenske osamosvojitve. In tudi v prihodnjih dneh bomo povabili bralke in bralce, da nam pomagajo poiskati imena in priimke neznanih junakov slovenske osamosvojitve.
***
Včeraj smo objavili tudi fotografijo, ki je bila 30. junija 1991 posneta na Medvedjeku. Bralke in bralce vabimo, da nam na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. posredujejo čim več podatkov o okoliščinah nastanka fotografije. Zgodbo smo opisali v tem prispevku.Foto: Igor Modic/Delo