Je že tako, da ni vse, kar še stoji na štirih kolesih, tudi dejansko za na cesto. Vozila so namreč zahteven zalogaj za lastnika tudi pri vzdrževanju, in kdor se tega ne loti resno in odgovorno, s svojim štirikolesnikom predstavlja nevarnost na cesti in dodatno obremenjuje okolje. Ker vemo, da lepa beseda ne pomaga, je tukaj potem prisila. Ena od oblik se imenuje tehnični pregled, skozi katerega morajo iti vsa vozila, če želijo opraviti registracijo. A kot vemo, je tudi tukaj kar nekaj težav.
Glavni namen tehničnih pregledov je, kot pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, varna udeležba vozil v cestnem prometu. »Skladno z zakonom o motornih vozilih smejo biti v cestnem prometu vozila, ki so registrirana, tehnično brezhibna, z veljavnim prometnim dovoljenjem in predpisanimi tablicami. Tehnični pregled vozila je postopek, s katerim se ugotavljajo podatki o vozilu, stanje delov, naprav in opreme vozila ter izpolnjevanje drugih zahtev za vozila,« dodajajo na ministrstvu.
Tehnično pomanjkljiva tretjina
Začetki obveznega opravljanja tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil v Sloveniji segajo v 50. leta prejšnjega stoletja, kar seveda ne pomeni, da je bilo že prej vse dovoljeno na cestah, a pravilnik o obvezni registraciji motornih in priklopnih vozil iz leta 1952 tako govori o mestnih ljudskih odborih, ki so pristojni za registracijo vozil. V začetku 70. let so nato določili, da se mora obvezno izvajanje tehničnih pregledov opravljati v preizkuševalnem prostoru. Uvedena je bila uporaba zavornih valjev, obvezno pa je bilo tudi merjenje ogljikovega monoksida na bencinskih motorjih pri prostem teku motorja. Tehnični pregled je bil obvezen pred registracijo vozila in nato vsako leto. Za nekatera posebna vozila pa vsakih šest mesecev.
Tak sistem je veljal vse do leta 1998, ko so določili, da se tehnični pregled vozil opravi najmanj enkrat na leto, prvi tehnični pregled motornih in priklopnih vozil pa se je opravil eno oziroma tri leta po prvi registraciji. »Po uveljavitvi zakona o varnosti cestnega prometa so bili sprejeti podzakonski predpisi, ki so postavili temelje današnjim tehničnih pregledom vozil. S pravilnikom so bili predpisani pogoji, ki so jih morali izpolnjevati poslovni prostori, merilne naprave in oprema, programi usposabljanja kandidatov za kontrolorje in referente ter izpit in preizkus strokovnih delavcev. Predpisane so bile nove elektronske merilne naprave in povezava merilnih naprav v elektronsko preizkuševalno stezo, ki je v letu 2006 s prenovo računalniškega sistema evidence registriranih vozil omogočila tudi centralno zbiranje vseh podatkov o tehničnem pregledu vozil,« dodajajo na ministrstvu. Zdaj pa velja, da je prvi tehnični pregled vozila na vrsti štiri leta po prvi registraciji.
Tako je na papirju, praksa včasih pokaže drugačno sliko. Agencija za varnost v prometu (AVP) izvaja redne strokovne nadzore nad samim izvajanjem postopkov tehničnih pregledov. »A zato so sami prekrški pristojnost inšpektorata za infrastrukturo, za kazniva dejanja pa je pristojna policija,« pravijo na AVP. Bolj kot same napake pri tehničnih pregledih je pomembno, kdo vse pride tja in v kakšnem stanju so njihova vozila. Veliko voznikov se namreč zanaša, da »bodo že nekako, saj ni vse tako slabo in ne pregledujejo tako natančno«. A to je seveda slab račun, kar kaže tudi statistika. Po podatkih ministrstva za javno upravo je bilo lani vsega skupaj opravljenih približno 1,049.000 tehničnih pregledov osebnih vozil, od tega jih je bilo tehnično pomanjkljivih okoli 326.000, torej dobrih 31 odstotkov.
V Sloveniji imamo okoli 1,3 milijona registriranih vozil, za tehnične preglede pa je pooblaščenih okoli 90 podjetij, ki opravijo milijon pregledov na leto. Podjetje Špan z Brezovice pri Ljubljani je eno takih. Janez Prašnikar, vodja tehničnih pregledov pri Španu, pravi, da pri njih na leto zavrnejo okoli 10 odstotkov vozil, in dodaja: »Glavna razloga za zavrnitev sta posledica okvar, ko vozilo deluje nepravilno, in nedovoljene predelave. Med prve štejejo v glavnem okvare na krmilnem mehanizmu, neustrezni zavorni učinki, nedelovanje svetlobnih teles, presežene emisije motorjev in neustrezne pnevmatike. Novejša vozila morajo zadostiti bistveno višjim zahtevam. Pri zelo starih vozilih pa se emisije sploh ne merijo, a menim da starodobnikom ne zamerimo kakšnega oblačka. Iztrošena, slabo vzdrževana, neustrezna vozila pa na cesto in vsakdanji promet ne sodijo.«
Zakonodaja lastnikom na roko
A slabo vzdrževanje je posledično seveda tudi napaka kupca ob nakupu vozila. Prašnikar dodaja, da se kupci ob nakupu pogosto ne pozanimajo o stroških vzdrževanja, ti pa potem pridejo kot neke vrste »nepotreben« strošek, ki si ga ne morejo privoščiti, posledično pa vozila ne vzdržujejo ali ga nepravilno. In čeprav gre zakonodaja lastnikom vozila kolikor toliko na roko, saj se ta opravlja po ključu 0-4-2-2-1-1, torej morajo tehnični pregled opraviti prvič že omenjena štiri leta po prvi registraciji, nato na vsaki dve leti, ko štirikolesnik dopolni osem let, pa vsako leto.
Kontrolorji imajo seveda iz generacije v generacijo vozil bolj zahtevno nalogo, saj nove tehnološke rešitve otežujejo preizkušanje posameznih novejših naprav, saj zanje še ni primernih metod preizkušanja. »Na drugi strani pa dodajmo še neozaveščene lastnike vozil, ki jim tehnični pregled vozila pomeni zgolj obvezo za uspešno podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja in nerazumevanje, da je tehnični pregled vozila sredstvo za zagotavljanje varne udeležbe vozil v cestnem prometu,« še pravijo na AVP.
