Letos poleti je odmeval primer z ameriškega sodišča, v katerem je to dosodilo, da mora agrokemični velikan Monsanto moškemu, ki trdi, da je zaradi glifosata v herbicidu zbolel za rakom, plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine. Tudi Mednarodna agencija za raziskave raka, ki je del Svetovne zdravstvene organizacije, je glifosat uvrstila na seznam verjetno rakotvornih snovi za ljudi. Na drugi strani pa Evropska agencija za varnost hrane še naprej vztraja, da to ne drži.
V Račah proizvedli ali nabavili 700 ton glifosata
Da bi bil ta dvom čim prej razrešen, si še posebej srčno želijo v Ekološki iniciativi Rače. Namreč, v podjetju Albaugh (nekdanjem Pinusu) v Račah so po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pred dvema letoma nabavili ali proizvedli več kot 700 ton te sporne snovi. V ekološki iniciativi so dodali, da Albaugh glifosata v Račah ne proizvaja, ampak ga uvozi iz tretjih držav, pripravlja pa herbicidne pripravke na osnovi glifosata (eden takih je na primer boom efekt).
Ne glede na to, ali v Račah glifosat proizvajajo ali samo uporabljajo za pripravo herbicidov, v ekološki iniciativi menijo: »Do nedvoumne ugotovitve glede rakotvornosti bi morali ravnati v skladu s previdnostnim načelom: če ne vemo, ali je glifosat rakotvoren, bi se morali obnašati preventivno, kakor da potencialno je.«
Izpostavljenost se že manjša
Glede izpostavljenosti glifosatu menijo, da je ta v Sloveniji velika. »Smo pa prepričani, da bi jo bilo s prehodom na alternativne načine zatiranja plevela vsaj na nekaterih področjih uporabe (na primer ob železniških tirih in avtocestah) mogoče hitro zmanjšati. Zato z zanimanjem spremljamo napoved Dejana Židana, ki je novembra lani še kot kmetijski minister najavil, da bo treba herbicid glifosat tudi v Sloveniji prepovedati – tudi v kmetijstvu, vendar šele ob prehodnem obdobju od treh do petih let.«
Manjšo uporabo totalnega herbicida, ki temelji na glifosatu, je zaradi sprejetih ukrepov že mogoče pričakovati. Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so pojasnili, da je bila sprejeta prepoved uporabe na nekmetijskih površinah, kar je predstavljalo do 75 odstotkov celotne uporabe snovi. Sicer pa se količina prodaje glifosata giblje med 75 in 90 tonami letno.
Uprava za varno hrano je drugačnega mnenja
Nasprotno z ekološko iniciativo pa na upravi menijo, da je glifosat z vidika tveganja za okolje spoznan za dokaj neproblematično snov. »Izpostavljeno je bilo samo spiranje v podzemne vode na območjih, kjer obstaja možnost direktnega iztekanja v nižje plasti in vpliva na neciljne rastline.« Svoje prepričanje so utemeljili z rezultati monitoringov v Sloveniji, ki v okolju glifosata ne zaznavajo. »Prav tako ni zaznati njegovih ostankov v vzorcih živil. Prisotnost glifosata je bila odkrita le v nekaj vzorcih leče (uvoz iz Kanade), v vseh drugih vzorcih hrane pa ostanki glifosata niso bili zaznani (več kot 150 vzorcev v zadnjih petih letih). To pomeni, da so ljudje prek hrane zelo malo oziroma praktično niso izpostavljeni glifosatu. Glede na to, da je rakotvornost posledica dolgotrajne izpostavljenosti, je verjetnost, da bi bila določena oseba tej snovi kronično izpostavljena prek hrane, majhna.«
