Teš 6 potrebuje 100 ton sveže pare na uro

Ljubljana – Rešitve za spoznanje, da Teš 6 ne more obratovati sam, so začeli iskati pred meseci, med njimi je bila tudi možnost podaljšanja obratovanja četrtega bloka. Druga možnost je nov kotel na kurilno olje, ki bi stal nekaj nikjer načrtovanih dodatnih milijonov.

Novi šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) je tako velik, da na uro pri zagonu potrebuje 100 ton sveže pare. Takšno količino pare bi lahko proizvedel 30-megavatni vršni kotel na kurilno olje, ki bi stal od pet do sedem milijonov evrov. Vendar bi za to v Tešu potrebovali dovod kurilnega olja in dovoljenja za gradnjo, česar pa še nimajo. Na vprašanje, zakaj bi kurili še naftne derivate, Aleksander Mervar, direktor Elesa, odgovarja, da tudi rjavi premog pred zagonom manjših, samostojnih blokov poškropijo z mazutom ali, zadnje čase, s kurilnim oljem, da prav zagori.

Druga in zdaj priročnejša možnost je podaljšanje obratovanja četrtega bloka, saj ta ne potrebuje investicijskih vlaganj, vendar v Tešu še nimajo soglasja za izjemo od evropskih pravil. Po 1. januarju 2016 Teš 4 ne bi smel več obratovati zaradi emisij dušikovih oksidov. Ravno zato ni veliko govora o nadaljnjem obratovanju Teša 5, saj ta potrebuje obsežne naložbe v čistilne sisteme, tudi v višini več kot pet milijonov evrov.

Zmanjšanje stroškov nujno

Evropsko banko za obnovo in razvoj in Evropsko investicijsko banko nov zaplet zelo zanima, saj gre za nove stroške projekta Teša 6, ki niso bili nikjer predvideni. V Holdingu Slovenske elektrarne, ki je za posojila Teša lani porabil 162 milijonov evrov, za pomoč Premogovniku Velenje pa 88 milijonov evrov, v nove zahteve nočejo privoliti. Za zaplet s paro so izvedeli šele pred dvema mesecema. Blaž Košorok, generalni direktor HSE, pravi, da je nujno poslovno prestrukturiranje obeh podjetij in da ne bo šlo niti brez odpuščanj. »Slovenija ima zdaj dobro priložnost, da se pridruži evropskim in svetovnim trendom, čas je za pripravo dobrega energetskega koncepta,« pravi Košorok. Stroka je nad novo napovedjo ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, da bo predlog energetskega koncepta pripravljen do konca leta, še vedno zelo razočarana, saj gre za nepotrebno izgubljanje časa.

»Dogovoriti se moramo, kaj potrebujemo. Prvi za to poklican je Eles, proizvajalci pa moramo temu slediti. Slovenija potrebuje kakšnih 600 megavatov moči. Podaljšanje delovanja jedrske elektrarne je eno, gradnja druge pa nekaj povsem drugega. Takoj se bo našlo tisoč ljudi, ki so proti jedrski energiji. Teš 6 in Premogovnik Velenje sta socialna zgodba, ki z dobrim gospodarjenjem nima veliko skupnega. Dober gospodar bi zaradi cen elektrike ustavil oba in izplačal Alstom. Po drugi strani pa je res, da je velenjski lignit edini domači energent za proizvodnjo elektrike in toplote,« pravi Košorok.

Denar tudi od Alstoma?

HSE zdaj rešujejo Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so imele lani rekordno proizvodnjo. Hidroelektrarne so že amortizirane, zato vanje ni treba vlagati veliko, DEM pa tudi nimajo večjih projektov za naložbo dobičkov. Njihov denar je tako končal v Tešu in Premogovniku Velenje. Poleg tega v HSE načrtujejo izdajo obveznic, s katerimi bi nadomestili nekaj kratkoročnih posojil in pridobili še nekaj denarja za odplačevanje obveznosti v prihodnje.

V nekaj letih bi lahko nekaj denarja padlo tudi iz žepa Alstoma. Nekdanji direktor Teša Uroš Rotnik se je začasno izognil sumu pranja denarja, njega in še nekaj ljudi pa neuradno čaka tožba zaradi zlorabe položaja. V takšni tožbi bi HSE postal stranka v postopku, tudi zoper Alstom. Ta francoska korporacija je zadnje čase po svetu izgubila več korupcijskih sodnih postopkov.