KOMPOLJE – Po lanskih novembrskih poplavah je Janez Pavlin, župan občine Dobrepolje, v pozivu k pomoči poplavljencem med drugim navedel: »Najbolj je bila prizadeta vas Kompolje, kjer je bilo pod vodo 50 stanovanjskih objektov in še več gospodarskih poslopij. Poplavljeni sta bili še vasi Videm in Podpeč, v Ponikvah je podtalnica zalila eno stanovanjsko hišo. Po nekaj dneh je voda odtekla, pohištvo in gospodinjski aparati so uničeni, sledijo čiščenje, dezinfekcija, sušenje in razvlaževanje, praznjenje greznic... Ves čas delujejo grelniki na tekoča goriva in razvlaževalne naprave. Zato vas ob tem tragičnem dogodku prosimo za pomoč, ki jo lahko nakažete na za ta namen odprti račun na Občini Dobrepolje, ki bo sredstva potem ustrezno razdelila najbolj pomoči potrebnim.«
Škodljive posledice
H konkretni pomoči smo v sodelovanju z dobrepoljskim Rdečim križem in grosupeljsko Fundacijo Drevored povabili tudi v Slovenskih novicah.
»Odzivi ljudi na vaš članek o poplavljencih v Kompoljah so odlični,« nam je sporočil Drevoredov Andrej Brezec ter zagotovil, da vse pride v prave roke.
Oglasil se nam je tudi Stanislav Jančar, kmetovalec in strojnik gradbene mehanizacije iz Kompolj. Čez občino in župana udriha, da sta sokriva povzročene škode zaradi poplavno škodljivih gradbenih posegov, kot so dvigi cestnih tras in zasipavanje številnih požiralnikov. Da je žal tako, se je pokazalo, trdi Jančar, že ob poplavi 19. septembra 2010, minulega 7. novembra pa znova potrdilo.
Svoja opažanja je Jančar med drugim predstavil že na lokalnem radiu Zeleni val. Njihovo težo bi lahko pretehtali tudi ob javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta in okoljskega poročila, ki v občini Dobrepolje poteka prav zdaj.
Jančarju je v obeh poplavah voda zalila dom za 15 centimetrov. Pravi, da zaradi leta 1994 asfaltirane javne poti, ki pelje nekaj korakov od hiše: »Precej je višja, kot je bila prejšnja makadamska.«
Zatrjuje, da je višji od prvotne zemeljske ravni tudi novi cestni priključek nanjo: »Občino pa krivim zato, ker je kot investitorka takšno dviganje dovolila.«
Zaplet je skalil še dobrososedske odnose. Sosedu je zavrela kri, že ko je na cestni priključek v občinski lasti zakorakal naš fotoreporter. Z Jančarjem sprti sosed je fotoreporterja Novic ob grobem zmerjanju podil, naj se brž pobere stran, za podkrepitev, kako resno misli, pa nanj ščuval celo svojega ovčarja. Še dobro, da je nič krivi pes ohranil razsodnost in ni slepo ubogal gospodarjevega večkrat ponovljenega ukaza...
Dva ducata zasutih požiralnikov
Jančar pojasnjuje: »Trije tokovi se zabijejo tu pred našo hišo v križišču z novozgrajenim priključkom. Voda priteče s hriba Vrhuščaka (v kartah zapisanim kot Grmada), Ferjančevskega potoka, ki bruhne streljaj nad nami iz 30 metrov globokega brezna, ter Raščice iz smeri Podgore.«
Ujezilo ga je, da poskuša, tako trdi, investitor višjo cestno traso kamuflažno zakriti s svežim nasutjem: »Da je zdajšnja raven višja od prvotne, dokazujem s fotografijami, ki sem jih posnel pred gradbenim posegom in po njem.«
Škodi vsak dvignjeni teren, teh pa ni malo, našteva Jančar: »Že po poplavnem letu 2010 so dvignili cestno traso pred Podgoro, zato je jeseni vodni tok obrnilo proti vasi. Poplavnost pospešujejo vsako ožanje vodnih korit, predvsem pa zasuti požiralniki. Zaradi komasacij in potihoma dopuščenih ali celo uradno požegnanih novogradenj so jih zasuli že več kot dvajset.«
Zdravorazumska kmečka opozorila naj bi vedno utišali drugi prevladujoči interesi, najbolj gradbeni lobiji.
Poplavni val je zato vsakič višji in hitrejši, sklene Jančar: »Oče, ko so še požirali požiralniki, je rekel, da voda s Podpeči do nas potrebuje dvanajst ur. Zdaj za enako pot, sem izmeril, potrebuje le še pet ur.«
Župan:
medsosedski spor
»Gre za kompleksno zadevo, ki ima dolgo zgodovino,« pove župan Janez Pavlin in razloži: »Srž problema Jančarjevega pisanja različnim medijem je njegov medsosedski spor s sosedom Mustarjem. Pri tem je Občina Dobrepolje dobrodošla kolateralna škoda. Krivda občine (zdaj kar naenkrat za vse) pa naj bi bila zgraditev novega priključka na javno pot, ki ste ga navedli v vašem vprašanju. Zaradi starega priključka, ki poteka po Mustarjevem dvorišču, je ustavno sodišče (US) s sodbo razveljavilo določilo odloka o kategorizaciji občinskih cest, s katerim je bil ta priključek kategoriziran. Občina oziroma župan je bil zaradi te zgodbe že medijsko izpostavljen kot tisti, ki ne spoštuje sodbe ustavnega sodišča. Ker Mustar ni privolil v odkup zemljišča, po katerem poteka stari priključek, razlastitev takrat brez lokacijskega načrta ni bila mogoča. Tako je občini kot najhitrejša možna rešitev oziroma izpolnitev sodbe US preostala gradnja novega priključka.«
Občina je pripravila projektno dokumentacijo, pridobila potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje ter začela gradnjo novega priključka: »Že med gradnjo je Jančar, ki nikakor ni mogel preboleti, da priključek ne bo več potekal po sosedovem dvorišču, prijavil občino kmetijski, okoljski in gradbeni inšpekciji. Te ob ogledu na terenu in pregledu dokumentacije niso ugotovile nepravilnosti in občina je pozneje za priključek pridobila tudi uporabno dovoljenje. Pri gradnji priključka in sanaciji poškodb na cestah, ki so jih povzročile poplave leta 2010, se nivelete cest (tudi tistih na fotografijah v časopisu) niso dvignile z nivoja terena in niso poslabšale poplavne varnosti območja.«
Župan sklene: »Poplavno varnost tega območja pa so gotovo poslabšala zasipanja (zasajanje smrek in obbetoniranje) hudorniške struge Ferjačevskega studenca, ki sta ga v preteklosti prakticirala tako g. Jančar na svoji strani struge kot tudi g. Mustar na svoji. Občina z gradnjo ceste v nivoju terena, ob upoštevanju vseh predpisanih soglasij in dovoljenj, gotovo ne. Poudaril bi, da so bili v poplavah leta 2010 poplavljeni objekti obeh navedenih, novega priključka javne poti pa takrat še sploh ni bilo.«
Iskanje grešnikov
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je februarja 2013 pritožbo Stanislava Jančarja zoper izdano gradbeno dovoljenje priključka javne poti 565552 na javno pot 565551 zavrnilo. V obrazložitvi med drugim piše: »Nov priključek bo izveden v nivoju terena in ne bo oviral pretoka poplavnih voda. Res je, da so lastniki zemljišč ob strugi Ferjančevskega studenca samovoljno posegali v samo strugo, tako ga. Mustar kot tudi pritožnik, s tem nenehno zoževali jarek oziroma strugo, kar je imelo za posledico povečanje hitrosti hudournih voda ter zmanjšanje propustnosti same struge. Tudi to verjetno dodatno prispeva k poplavam gorvodno ob večjih deževjih. V poplavah med 17. in 19. septembrom 2010 pa niso bili poplavljeni le objekti pritožnika, temveč tudi skoraj vse stavbe (stanovanjske in druge) ob studencu. V občini so takrat poplave povzročile škodo na več kot 140 objektih (v večini poslovnih in stanovanjskih). Župan je s sklepom imenoval komisiji...«
