Petek, 19. 10. 2018, 20.07
5 let, 6 mesecev
Superbogataš ga lomi kot za stavo, a ve, da je nedotakljiv
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
2
Mark Zuckerberg je s premoženjem 50,5 milijarde evrov (podatek: Forbes) trenutno sedmi najbogatejši človek na svetu. Večina njegovega premoženja je vezana na njegov lastniški delež v Facebooku.
Največji delničarji Facebooka ustanovitelju podjetja Marku Zuckerbergu ne zaupajo več. Zuckerberg zaradi nedavnih afer Facebooka, ki se jim je ta teden pridružila še ena morebitna nova, po njihovem mnenju ni več prava oseba za zasedanje obeh najpomembnejših stolčkov v podjetju, direktorskega in predsedniškega. V katerem koli drugem podjetju, ki ga je v zadnjem obdobju tako lomilo, bi bil takšen puč najverjetneje uspešen, pri Facebooku pa skoraj zagotovo ne bo.
Zahteva za odstranitev Marka Zuckerberga s predsedniškega položaja pri Facebooku kot glavna razloga za predlog takšne kadrovske zamenjave navaja dejstvi, da v 59 odstotkih največjih podjetij v ZDA direktorsko in predsedniško funkcijo opravljata dve različni osebi, pri Facebooku pa ena sama, in da ga je Facebook v zadnjem obdobju velikokrat zelo polomil.
Mark Zuckerberg je moral letos zaradi afer, ki jih je posredno zakuhal Facebook, kar dvakrat na zaslišanje pred politični vrh: enkrat pred ameriškega in enkrat pred evropskega.
Dokument, ki ga je ta teden izdala kapitalska družba Trillium Asset Management, ki zastopa interese nekaterih največjih delničarjev Facebooka, ugotovitev, da Zuckerberg očitno ni iz pravega testa za predsednika podjetja, argumentira z naslednjimi "kiksi" Facebooka:
- širjenje lažnih novic, ki so Rusom omogočile manipulacijo z volitvami v ZDA, in vsesplošna problematika lažnih novic;
- deljenje osebnih podatkov 87 milijonov uporabnikov z britanskim podjetjem Cambridge Analytica;
- deljenje osebnih podatkov uporabnikov s proizvajalci naprav, kot so pametni telefoni;
- nezadostno izvajanje ukrepov pri širjenju objav, ki so podpihovale nasilje v Indiji, Sudanu in na Šrilanki;
- duševne motnje in depresija, ki se pri ljudeh lahko razvijejo kot posledica uporabe Facebooka;
- omogočanje oglaševalcem, da so iz ciljnega občinstva izločili predstavnike etničnih manjšin.
Izpustili so odmeven hekerski napad
Seznam sicer sploh ne omenja ene od večjih letošnjih težav Facebooka, in sicer hekerskega napada, ki se je zgodil konec septembra in pri katerem so hekerji zlorabili varnostno luknjo, ki je Facebookovi inženirji niso odkrili pravočasno.
Je Facebook lagal tudi oglaševalcem?
Če bi Trillium Asset Management z izdajo dokumenta počakal še čisto malo, bi lahko dodal tudi še eno morebitno novo afero.
Že dolgo je znano, da si Facebook močno prizadeva dohajati Facebook, kralja spletnega videa. Bi bil za to, da ga ujame, pripravljen tudi lagati?
Gre za sum, da je Facebook oglaševalce zadnja tri leta zavajal s podatki o gledanosti videoposnetkov na družbenem omrežju. Številke naj bi bile precej manjše od tistih, za katere so oglaševalci Facebooku plačevali velike vsote za izpostavljenost njihovih vsebin.
Facebook v tem primeru za zdaj zanika kakršno koli sporno početje.
Delničarji Facebooka zagotovo niso zadovoljni tudi z upadanjem cene delnic podjetja. Julija letos je dosegla najvišjo vrednost vseh časov, in sicer skoraj 190 evrov, nato pa strmo upadala vse do danes. Ob koncu četrtkovega trgovanja na newyorški borzi je bila cena delnica Facebooka vredna 135 evrov.
Facebook je imel v drugem četrtletju tega leta približno 2,2 milijardi mesečno aktivnih uporabnikov.
Na upadanje cene delnice Facebooka sicer ne vplivajo le nedavne afere, temveč še en zelo pomemben dejavnik: ljudi, ki še nimajo profila na Facebooku, je vedno manj, zaradi česar se rast števila uporabnikov družbenega omrežja počasi upočasnjuje.
Zakaj bo Zuckerberg najverjetneje še naprej sedel na obeh vodilnih stolčkih?
Četudi bi delničarji Facebooka odločili, da je čas za Zuckerbergovo slovo s predsedniškega položaja, se to, če bi Zuckerberg glasoval proti, ne bi zgodilo zaradi glasovalne strukture v podjetju. Zasnovana je tako, da ima vsaka delnica v lasti Marka Zuckerberga pri glasovanju desetkrat večjo težko od delnic v lasti drugih oseb.
To pomeni, da je razmerje moči, kar zadeva glasovanje o pomembnih odločitvah o podjetju, močno na strani Marka Zuckerberga. Ustanovitelj družbenega omrežja namreč obvladuje 60 odstotkov glasovalnih pravic, preostali delničarji Facebooka pa skupaj samo 40. Kar koli odločijo, je tako brezpredmetno, če se s tem ne strinja tudi vrhovni šef.
Preberite še zgodbo o tem, kako se je Stevu Jobsu, ustanovitelju in direktorju Appla, zgodilo prav to, kar zdaj samo na papirju "grozi" Marku Zuckerbergu:
2