Olimpija je zamudila lepo priložnost
Za igro ne prejeti gola in ga zabiti, če bo sreča, Olimpija v Bakuju ni bila nagrajena. Ilija Stolica je bil slab taktik.
Odpri galerijo
Kingsley Boateng (levo) se je odlikoval z veliko teka in gibljivosti, a je bil premalo konkreten.
Foto NK Olimpija/SPS
Velika priložnost je šla po zlu. Olimpija si na igrišču resda ni zaslužila, da bi izločila azerbajdžanskega prvaka Qarabag in ga poslala v kvalifikacije za evropsko ligo, sebe pa v 2. kolo kvalifikacij za ligo prvakov, a lahko bi si. Če bi jedro moštva za Evropo sestavljala že pozimi, če bi trener ne bil začetnik, če bi imela nekaj sreče, če bi, če bi ...
Ilija Stolica in Gurban Gurbanov sta po razpletu brez golov drug drugemu laskala, o kako težkem in kakovostnem tekmecu je šlo. Vse skupaj sta začinila še s prefinjenim poučevanjem in v takšnem slogu prepričevala razočarane in drugače misleče. Zmagovalec v alibi taktičnem dvoboju trenerjev je bil tisti, ki je bil manj slab. Olimpijina taktika, da ne prejme gola in ne izziva nesreče, se ni izšla.
Že drugo evropsko sezono zapored Olimpija v 180 minutah in še nekaj sodniškega dodatka ni zabila niti gola. In je le pri eni evropski zmagi v zadnjih treh sezonah, proti Trenčinu s 3:2 pred dvema letoma. Zdi se, da je enega od problemov in ta trenutek najvidnejšega navzven zelo preprosto razrešiti, saj mora predsednik Milan Mandarić le seči v žep in kupiti napadalca, ki ve, kako zabijati gole. Toda predsedniku, ki s srcem in dušo poskuša živeti z in za Olimpijo (potovanje v Baku in nazaj v Ljubljano sredi noči s prihodom na letališče Jožeta Pučnika ob 6. uri zjutraj je bilo naporno za nekaj desetletij mlajše ljudi, kaj šele za skoraj 80-letnega poslovneža), v delu klubskega ustroja nikakor ne uspeva sestaviti igralskega in strokovnega mozaika.
Zato se poraja vprašanje, kdo je verodostojni selektor, ki bo izbral napadalca? Zadnja »kadrovska cvetka« je na najbolj možni krut način razkrila vse zablode in je povezana z nesrečnim argentinskim Slovencem Andrejem Vombergarjem. Ta na treningih deluje neroden, a na tekmah je bil ob izjemno skromni minutaži večkrat dodana vrednost. Stroka je ocenila, da Vombergar ni napadalec, ki bi imel ustrezno kakovost za Olimpijo (Kdo je?). Tako je menil Igor Bišćan, enako Stolica. Prvi je bil prvak tudi zaradi njegovega gola, drugi sploh ni imel napadalca s strelskim profilom in ni dočakal, da bi njegovi izbranci sprožili vsaj en pošten strel proti vratom Qarabaga.
Olimpija je evropsko bitko v ligi prvakov izgubila takoj po šampionskem razpletu. Predsednikov vrstni red oblikovanja za javnost všečne in bolj slovenske kadrovske podobe moštva za sezono 2018/19 se je začel z odpuščanji in odhodi. Nepisano pravilo je, da ni pomembno, kdo gre, marveč, kdo pride. Prvi Mandarićev val je odplaknil šampionski kader, drugi je prinesel tuja mašila brez izkušenj in nepoznavanja oblikovanja moštev z zmagovalnim značajem. Posledica je, da je Olimpija nepripravljena šla v evropsko bitko, ki bi jo po videnem sodeč lahko obrnila sebi v prid. Ob upoštevanju osnovnih zakonitosti, med katere sodi tudi ustrezna priprava in selekcija. Česarkoli se je lotil trener Stolica, ki ima v Mandariću še zaveznika in je v njegovih očeh kot Pep Gurdiola, se je lotil z napačnega konca in nacionalnim ključem. Ključni greh je, da so pri Olimpiji in v posmeh slovenskemu nogometu ter stroki priložnost dobili srbski tretjeligaški igralci in strokovni štab. Boljši seveda obidejo Slovenijo!
Prihod latvijskega reprezentančnega štoperja Vitalijsa Maksimenka je prva lastovka za boljšo Olimpijo – v SNL. V njej Olimpija razen v Mariboru in delno Domžalah nima resnejšega tekmeca, še posebej, ker si lahko privošči nakup še dveh, treh igralcev, kot si je lani po zaušnici Vaase. Naslednji evropski tekmec je prvak »pubovskega« klubskega nogometa s Severne Irske Crusaders, ki mu je bolgarski šampion Ludogorec nasul 9 golov, največ od vseh tekem. Sreča v Olimpijini nesreči je, da prehudega davka za kadrovske zablode ne bo plačala in da bo dobila še eno lepo priložnost. Realen in najverjetnejši razplet je, da bo celo nagrajena z uvrstitvijo v 3. kolo kvalifikacij za evropsko ligo. A najprej, jutri v Novi Gorici, se bo morala soočiti in preskočiti neprijetno oviro v SNL, da bi v četrtek v Stožicah v prvi tekmi 2. kola kvalifikacij za evropsko ligo proti Crusaders ušla pogromu peščice njenih že vidno jeznih privržencev.
Ilija Stolica in Gurban Gurbanov sta po razpletu brez golov drug drugemu laskala, o kako težkem in kakovostnem tekmecu je šlo. Vse skupaj sta začinila še s prefinjenim poučevanjem in v takšnem slogu prepričevala razočarane in drugače misleče. Zmagovalec v alibi taktičnem dvoboju trenerjev je bil tisti, ki je bil manj slab. Olimpijina taktika, da ne prejme gola in ne izziva nesreče, se ni izšla.
Brez strela ni golov
Že drugo evropsko sezono zapored Olimpija v 180 minutah in še nekaj sodniškega dodatka ni zabila niti gola. In je le pri eni evropski zmagi v zadnjih treh sezonah, proti Trenčinu s 3:2 pred dvema letoma. Zdi se, da je enega od problemov in ta trenutek najvidnejšega navzven zelo preprosto razrešiti, saj mora predsednik Milan Mandarić le seči v žep in kupiti napadalca, ki ve, kako zabijati gole. Toda predsedniku, ki s srcem in dušo poskuša živeti z in za Olimpijo (potovanje v Baku in nazaj v Ljubljano sredi noči s prihodom na letališče Jožeta Pučnika ob 6. uri zjutraj je bilo naporno za nekaj desetletij mlajše ljudi, kaj šele za skoraj 80-letnega poslovneža), v delu klubskega ustroja nikakor ne uspeva sestaviti igralskega in strokovnega mozaika.
Zato se poraja vprašanje, kdo je verodostojni selektor, ki bo izbral napadalca? Zadnja »kadrovska cvetka« je na najbolj možni krut način razkrila vse zablode in je povezana z nesrečnim argentinskim Slovencem Andrejem Vombergarjem. Ta na treningih deluje neroden, a na tekmah je bil ob izjemno skromni minutaži večkrat dodana vrednost. Stroka je ocenila, da Vombergar ni napadalec, ki bi imel ustrezno kakovost za Olimpijo (Kdo je?). Tako je menil Igor Bišćan, enako Stolica. Prvi je bil prvak tudi zaradi njegovega gola, drugi sploh ni imel napadalca s strelskim profilom in ni dočakal, da bi njegovi izbranci sprožili vsaj en pošten strel proti vratom Qarabaga.
Sladke besede in napačna dejanja
Olimpija je evropsko bitko v ligi prvakov izgubila takoj po šampionskem razpletu. Predsednikov vrstni red oblikovanja za javnost všečne in bolj slovenske kadrovske podobe moštva za sezono 2018/19 se je začel z odpuščanji in odhodi. Nepisano pravilo je, da ni pomembno, kdo gre, marveč, kdo pride. Prvi Mandarićev val je odplaknil šampionski kader, drugi je prinesel tuja mašila brez izkušenj in nepoznavanja oblikovanja moštev z zmagovalnim značajem. Posledica je, da je Olimpija nepripravljena šla v evropsko bitko, ki bi jo po videnem sodeč lahko obrnila sebi v prid. Ob upoštevanju osnovnih zakonitosti, med katere sodi tudi ustrezna priprava in selekcija. Česarkoli se je lotil trener Stolica, ki ima v Mandariću še zaveznika in je v njegovih očeh kot Pep Gurdiola, se je lotil z napačnega konca in nacionalnim ključem. Ključni greh je, da so pri Olimpiji in v posmeh slovenskemu nogometu ter stroki priložnost dobili srbski tretjeligaški igralci in strokovni štab. Boljši seveda obidejo Slovenijo!
Rešitev spet SNL
Prihod latvijskega reprezentančnega štoperja Vitalijsa Maksimenka je prva lastovka za boljšo Olimpijo – v SNL. V njej Olimpija razen v Mariboru in delno Domžalah nima resnejšega tekmeca, še posebej, ker si lahko privošči nakup še dveh, treh igralcev, kot si je lani po zaušnici Vaase. Naslednji evropski tekmec je prvak »pubovskega« klubskega nogometa s Severne Irske Crusaders, ki mu je bolgarski šampion Ludogorec nasul 9 golov, največ od vseh tekem. Sreča v Olimpijini nesreči je, da prehudega davka za kadrovske zablode ne bo plačala in da bo dobila še eno lepo priložnost. Realen in najverjetnejši razplet je, da bo celo nagrajena z uvrstitvijo v 3. kolo kvalifikacij za evropsko ligo. A najprej, jutri v Novi Gorici, se bo morala soočiti in preskočiti neprijetno oviro v SNL, da bi v četrtek v Stožicah v prvi tekmi 2. kola kvalifikacij za evropsko ligo proti Crusaders ušla pogromu peščice njenih že vidno jeznih privržencev.
