Vettel v finišu sezone še ni pokleknil

Formula 1: prvi mož FIA Jean Todt napoveduje, da bo v bitki za lovoriko odločala zanesljivost.

Objavljeno
16. september 2017 02.19
Janez Porenta
Janez Porenta
Marina Bay – Po dirki v Monzi se je Mercedesov britanski as Lewis Hamilton prvič v sezoni SP formule 1 sam povzpel na vrh razpredelnice, a ima pred zadnjimi sedmimi dirkami začenši z nedeljsko v Singapurju le tri točke naskoka pred Ferrarijevim Nemcem Sebastianom Vettlom, ki je tradicionalno močan v finišu sezone.

Statistika pogosto laže, ne pa vedno. Analitiki bodo ob naraščanju napetosti do vrelišča v dvoboju za šampionsko lovoriko izluščili sleherno podrobnost, ki bi utegnila tehtnico nagniti na eno ali drugo stran. Ko je govora o sedmih prizoriščih, ki so še ostala v koledarju sezone, je v prednosti Vettel. Ne le, da je na njih vpisal več točk, stopničk in zmag kot Hamilton (kljub manjšemu številu nastopov), temveč so Singapur, Malezija in Japonska celo njegove najuspešnejše dirke v karieri, na vsaki od njih si je konkurenco pokoril po štirikrat. Skupno je Nemec na preostalih sedmih dirkališčih doslej v 47 nastopih zbral 18 zmag, 30 stopničk, 661 točk in tri odstope, Otočan pa v 52 nastopih 14 zmag, 28 stopničk, 587 točk in devet odstopov. Ravno v Marini Bay ni cilja videl trikrat.

Zgodovina tudi potrjuje, da SuperSeb deluje bolje pod pritiskom in lažje ohranja mirne živce. V vseh zadnjih devetih sezonah ni namreč niti enkrat pokvaril izhodišča, ki ga je imel po poletnem premoru: šestkrat ga je izboljšal, trikrat pa zadržal. Pred jesenskim finišem je doslej povprečno dosegal po 14,7 točke na dirko, v zaključkih sezone pa po 15,8. Lewis jeseni ni tako prepričljiv, saj je v minulem desetletju le dvakrat popravil dotedanji izplen, po štirikrat pa ga je zadržal ali pokvaril. Do poletne pavze je vknjižil po 14,9 točke na preizkušnjo, po njej »zgolj« 14,1.

»Hamilton v drugi polovici sezone kaže izjemne predstave. Če bo ohranil glavo na pravem mestu, je nepremagljiv. Vsakega dirkaškega vikenda se mora lotiti s takšno miselnostjo in nadaljevati brezhibno vožnjo, pa mu krona ne uide,« je prepričan Martin Brundle, nekdanji dirkač, zdaj strokovni komentator. Morda ima prav, a statistika govori v prid Vettla, ki ni še nikdar ostal praznih rok, kadar je bil vodilni pred avgustovskim enomesečnim premorom. Bivši dirkač Johnny Herbert odpira še en segment bitke za šampionski naslov: »Upoštevajte, da sta Spa in Monza, ki sta Ferrariju z naskokom najmanj ljubi prizorišči, že pod streho in se moštvena krivulja lahko obrne le še navzgor.«

Srdit dvoboj za trofejo ne pušča ravnodušnega niti prvega moža FIA Jeana Todta, ki se ne postavlja na nobeno stran. »Kdor napoveduje končnega zmagovalca, manipulira, kajti nemogoče ga je predvideti. In to je za F1 seveda dobro. Na skoraj vsaki dirki sta oba na prvih dveh mestih. Toda, si predstavljate, da bi na eni od preostalih eden zmagal in drugi odstopil? Teh 25 točk bi bilo skoraj nemogoče nadomestiti. Kdor ne bo optimalno zanesljiv, bo izpadel iz dvoboja za naslov,« napoveduje 71-letni Francoz.

Čeprav je jasno, da sta Hamilton in Vettel nesporna favorita za krono, pa se Todt spogleduje tudi z možnostjo presenečenja, saj tretjeuvrščeni Mercedesov Finec Valtteri Bottas zaostaja 41 točk za moštvenim sotekmovalcem, a predvsem na račun tega, da si je edini iz vodilne trojice v tej sezoni privoščil odstop – v Barceloni. »Prvenstvo je tesno, vendar ob dveh favoritih niti tretji ne zaostaja veliko,« opozarja predsednik FIA in spomni na leto 2007, ko je še vodil Ferrari. Tedaj sta se glavnino sezone za krono dajala Hamilton in Fernando Alonso, njegov varovanec pri »rdečih« Kimi Räikkönen pa je v finišu magično izničil 26 točk zaostanka in se veselil edinega naslova svetovnega prvaka doslej. Podvig je bil toliko večji, ker ga je Finec dosegel še ob prejšnjem štetju, ko je 26 točk pomenilo dve zmagi in eno tretje mesto.