Marko Tušek naj gre kopat jarke!

LJUBLJANA – Enainštiridesetletni Zasavec Marko Tušek je bil pred leti košarkarski zvezdnik, no ja, vsaj za slovenske razmere je zagotovo bil. Za reprezentanco je denimo zbral 63 nastopov in nasprotnikom nasul 491 točk, kar ga še vedno uvršča na 11. mesto najboljših strelcev v zgodovini reprezentance. Prav tako za naše razmere je svoje čase ta 204 centimetre visoki igralec Olimpije služil velike denarje. Od leta 1991 pa do lanskega zaključka kariere zaradi srčne aritmije ni igral le v Sloveniji, ampak tudi v Italiji, Španiji, Rusiji ter nazadnje v Črni gori, leta 1998 mu je bojda za las spolzel iz rok celo prestop v košarkarsko ligo vseh lig, ameriško NBA. Zagotovo pa si tedaj ni niti v najhujših morah mogel predstavljati, da bodo zanj prišli časi, ko ga bo domovina kot najbolj zakrknjenega zločinca iskala z mednarodno tiralico, da bo 21. septembra 2016 pristal v priporu na Povšetovi, od koder ga bodo 21. oktobra oboroženi pravosodni policisti privedli pred obličje pravice.

Potrkal na sodišče, pristal v priporu

Zadnje desetletje je preživel v Črni gori, kjer imata z ženo Jeleno majhnega otroka, največja težava zanj pa tiči v danes 14-letnem otroku, ki mu ga je v Sloveniji povila nekdanja rokometašica Olimpije Jasmina Selaković in za katerega Tušek ne plačuje alimentov, kar je kajpak kaznivo dejanje. Ko je prejšnji mesec potrkal na vrata okrajnega sodišča, da bi se pogovoril o tej težavi, »so me prijeli in odpeljali v pripor kot največjega kriminalca«, se je nedavno pridušal za Svet na Kanalu A. Ker je brezposeln, »vsega naenkrat ne bom mogel plačati, ker se je nabralo za okrog 35.000 evrov. Vendar sodnica ni razumela moje finančne stiske in je vztrajala, naj plačujem. Rekla mi je, naj grem pa jarke kopat, če nimam zaposlitve ali denarja.«

Tožilci ga torej preganjajo zaradi neplačevanja preživnine: kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, se kaznuje z zaporom do enega leta, veleva kazenski zakonik.

Včeraj so mu torej začeli soditi pred kazensko sodnico Vesno Drvarič, še pred branjem obtožnega predloga pa so jele stranke v postopku kar tekmovati v besedičenju, zakaj sli javnosti ne bi smeli poročati s Tuškovega sojenja. Njegov odvetnik Svit Svetina je denimo izključitev javnosti predlagal vsaj v delu klientovega zaslišanja, »ker bomo obravnavali občutljive osebne, zdravstvene, premoženjske in družinske podatke obdolženca in ker je to treba tudi zaradi zaščite ter integritete mladoletnega oškodovanca«. Nadaljevala je predstavnica tožilstva, ki bi javnost izključila tudi v delu sojenja, ko bodo zasliševali mater njunega otroka Selakovićevo, in ko je še Tušek rekel »jaz bi isto«, se je sodnica odločila, da bo proces vse do javne razgrnitve sodbe tajen.

Mu je res pobrala, česar ni zagonil sam?

Sodeč po nekaterih medijskih zapisih naj bi se sicer Tušku v domovini, potem ko bo kajpak za njim sodna in morda celo zaporna odisejada, obetali nekoliko svetlejši časi. Na visokih košarkarkih ravneh naj bi namreč zanj iskali rešitev, da bi ga zaposlili kot trenerja kakih mlajših nacionalnih košarkarskih selekcij in da mu torej za golo preživetje res ne bi bilo treba kopati jarkov.

Vse, kar si je ustvaril kot košarkar, je zagonil. Še v časih, ko je igral za Olimpijo, se je po Ljubljani prevažal s prestižnim hummerjem in po nekaterih podatkih zadnji dve sezoni pred preselitvijo v tuje košarkarske klube v Tivoliju zaslužil več kot dostojnih 8000 mark na mesec. Kdo ve, koliko je pozneje zaslužil na tujem, kjer so vrhunski športniki plačani še veliko bolje?

Ko ga je pred več kot letom dni že iskal Interpol, je v pogovoru za Ekipo SN potožil, da iz slovenskih časov ni privarčeval popolnoma ničesar. »Vse sem zapravil. Takrat sem začel zahajati v igralnice, tam sem pustil veliko denarja. Nikoli nisem bil skopuh, vedno sem plačeval, če sem imel. Včasih smo šli na večerjo, bilo nas je deset, petnajst, in ko je bilo treba plačati, so ostali hoteli deliti znesek, jaz pa sem vsega poravnal sam, bilo je tudi po tisoč mark.«

Leta 2005 sta se s Selakovićevo ločila, pustil naj bi ji stanovanje, z računa pa naj bi mu pobrala okrog 100.000 evrov. Naposled naj bi torej pristal v Črni gori, kjer naj bi ustanovil dobičkonosno kliniko za hemoroide, a naj bi z njo v resnici zaslužil le kakega petstotaka na mesec, sicer pa je že nekaj let brezposeln. »Malo sem zgrešil v poslu, denar sem vlagal tja, kamor ga ne bi smel. Vsak pač poskuša narediti nekaj, da bi po končani karieri imel kaj od tega. Vlagal sem v nepremičnine, zdravstvo, a se ni obneslo, kot sem mislil.«

Z družino naj bi živel zelo skromno, po plačilu položnic naj bi jim za življenje ostalo le še kakih 300 ali 400 evrov. Nekaj nepremičnin naj bi v Črni gori res imel, a naj jih ne bi mogel prodati ali vsaj oddati. Za sina v Sloveniji, ki bi ga po dolgih letih tako rad znova videl, pa mu to po njegovih besedah preprečuje nekdanja žena, je menda plačeval, dokler je lahko, po njegovem je šlo celo za najvišji znesek v Sloveniji, da ni nihče pri nas za svojega otroka plačeval tako visoke preživnine, kot je moral on. Pa jo bo moral vseeno plačati, vse za nazaj in vsaj še nekaj nadaljnjih let.

Je pa sodnica po naših informacijah včeraj Marku Tušku odpravila ukrep pripora.