Proti menjavi, ki jo je predlagal nekdanji član uprave Gorenja Philip Alexander Sluiter, je namreč glasovalo 55,3 odstotka od navzočih 69,6 odstotka delničarjev.
Za zamenjavo nadzornikov pred potekom mandata je bila glede na statut družbe potrebna 75-odstotna večina prisotnega kapitala na skupščini.
Menjavo dveh nadzornikov je predlagala družba Home Products Europe, katere zastopnik je Sluiter, predlog pa so podprle še Raiffeisenbank Austria, Splitska banka, Unicredit Bank Hungary. Naklonjeni so ji bili tudi v društvu delničarjev Gorenja.
Zagovorniki odpoklica so predlagali, da bi namesto Voljča in Slavinca v nadzorni svet Gorenja imenovali Sluiterja in nekdanjega direktorja Steklarne Rogaška Roberta Lična. Menili so namreč, da je treba nadzorni svet okrepiti z novimi člani, ki imajo vrhunska znanja in izkušnje v industriji gospodinjskih aparatov in v financah, kar da bo pripomoglo k boljšemu poslovanju, razvoju in stabilnosti družbe.
Sluiter je na skupščini dejal, da je nizozemsko družbo Ataq prodal Gorenju, ker na Nizozemskem niso mogli več dvigniti njene dobičkonosnosti. Pričakoval je, da se bo poslovanje Ataqa pod okriljem Gorenja izboljšalo, a se ni obrnilo v pravo smer.
Ocenil je, da je Gorenje danes v resnih težavah, ter da družba potrebuje spremembe. "Lepe besede poslušamo že nekaj časa, a te niso finančno utemeljene. Gorenje je bolnik, ki ima kar nekaj časa negativen finančni tok. Gorenje bi bilo treba prestrukturirati. Izvedba strategije razvoja Gorenja pa ni strokovna," je dejal Sluiter.
Po njegovih besedah bi moralo biti Gorenje vitko in sposobno podjetje s hitrejšo vpeljavo izdelkov na trg. Voljč in Slavinec pa po njegovem mnenju nista dovolj neodvisna nadzornika in imata "hecne" povezave z upravo Gorenja.
Po skupščini je Sluiter dejal, da ne bo odnehal in da na majski skupščini pričakuje dovolj podpore za "izpeljavo potrebnih sprememb". Če bi zamenjali Voljča in Slavinca, pa bi takoj zamenjali tudi Bobinca, je še dodal.
Bobinac je na skupščini pojasnil, da je Sluiter v upravo Gorenja prišel leta 2008, ter da ni nikdar verjel v obstoj podjetja. Bobinca je motilo, da Sluiter ni našel dovolj časa, da bi se udeleževal sej uprave, na katere je prišel dvakrat ali trikrat.
"Ukvarjal se je s svojimi podjetji na Nizozemskem, ki jih je spravil v stečaj. Razlog njegovega odhoda iz uprave Gorenja je, da je od mene zahteval zamenjavo direktorja ene izmed divizij ter imenovanje na to mesto prav njega," je dejal Bobinac.
Zanj je Sluiter zelo sposoben manipulant in sposoben podjetnik, vendar le do določene mere. Upnikom je ostal dolžan skoraj 10 milijonov evrov, eni izmed nizozemskih bank pa je dolžan 3,5 milijona evrov. Bobinac je Sluiterjeve besede označil kot napad nanj, zato bo premislil o osebni tožbi.
Po skupščini je Bobinac izrazil zadovoljstvo, da so delničarji podprli stabilen, dolgoročen razvoj Gorenja in ne parcialnih interesov določenih posameznikov. Pomembno sporočilo so s svojim glasovanjem dali tudi veliki lastniki, ki so s tem podprli nadzorni svet in upravo, da dokončata zastavljeno delo.
Lansko poslovanje je bilo po njegovih besedah zelo zahtevno, a marsikaj je treba še narediti, da se nadomesti izjemno rast stroškov surovin in materialov. V Gorenju so si zastavili tudi iskanje bodočega strateškega partnerja, ki bi skupini omogočil hitrejšo rast in razvoj, je še povzel Bobinac.
Popoldne so se iz Gorenja odzvali na Sluiterjeve obtožbe zoper upravo Gorenja in Bobinca glede posojila podjetju Intersolar leta 2008. Posojilo družbi Intersolar je revizijska komisija nadzornega sveta na osnovi anonimne prijave obravnavala na posebni seji decembra 2010, kjer je bil sprejet sklep, da ponoven pregled posojila družbi Intersolar opravi podjetje Grant Thornton.
Njegovo poročilo je revizijska komisija obravnavala decembra 2011 in sprejela sklep, da uprava ni ravnala nezakonito, temveč znotraj zakonskih okvirjev, ne pa skladno z načeli dobrih praks in korporacijskega upravljanja. Nadzorni svet Gorenja je nato revizijski komisiji naložil, da mora spremljati odplačevanje posojila. To je bilo medtem že v celoti poplačano.
Največji posamični delničarji Gorenja so glede na podatke s konca novembra lani Kapitalska družba (16,4 odstotka), Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke (11,8 odstotka), Panasonic Corporation (10,7 odstotka), imetnik fiduciarnega računa pri poljski klirinško depotni družbi KDPW (7,7 odstotka) in Home Products Europe (pet odstotkov).