LJUBLJANA – Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc v ponedeljek predlagal, da se izvajanje programa otroške srčne kirurgije do nadaljnjega ustavi, saj ne more slediti priporočilom, ki izhajajo iz mednarodnega poročila, piše današnje Delo.
Komisija, ki je izvedla zunanji strokovni nadzor nad otroško srčno kirurgijo, je namreč ugotovila, da manjka več kot 15 odstotkov dokumentacije. Ministrica je nato zahtevala manjkajočo dokumentacijo, UKC pa je v spremnem dopisu, poslanem z manjkajočo dokumentacijo, predlagal tudi začasno ustavitev programa.
»Glede na materialne in kadrovske zmožnosti smo v skladu z jasno opredeljenimi priporočili, ki izhajajo iz poročila mednarodne komisije za doseganje mednarodnih standardov za zagotavljanje varnih storitev na področju izvajanja programa otroške srčne kirurgije, kot eno od opcij predlagali, da naj bi izvajanje tega programa do dokončne odločitve začasno ustavili. Hkrati pa se zavedamo, da bo imela končna odločitev, kakršna koli že bo, posledice ne le za UKC Ljubljana, pač pa tudi za zdravstvo v širšem slovenskem prostoru. Zato taka odločitev prav gotovo ne more biti samo v pristojnosti UKC Ljubljana. Predlagamo, da ključni déležniki – Ministrstvo za zdravje RS, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in UKC Ljubljana, poiščemo rešitev, ki bo za slovenske paciente oziroma zdravstvo, optimalna. Program otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana ni ustavljen, ampak teče tako, kot je bil zastavljen od začetka leta 2014 dalje,« so zapisali v danes poslanem sporočilu medijem.
Nimamo usposobljenega kirurga
Kot navaja Delo, bi moral imeti UKC stalno na razpolago vsaj dva izšolana kirurga za operacije drobnih, zgolj kot oreh velikih otroških src, a v Sloveniji ni niti enega usposobljenega kirurga te specialnosti. Po mednarodnih smernicah bi moral imeti center otroške srčne kirurgije na leto vsaj 250 na srcu bolnih otrok, ki potrebujejo operacijo, a je bilo v zadnjih treh letih v Sloveniji le od 88 do 98 bolnih otrok na leto, kar je bistveno manj od zahtevanega najmanjšega števila.
Zaradi teh dveh razlogov, pa tudi zaradi pomanjkanja materialnih potencialov, so v UKC ocenili, da ne morejo slediti jasno opredeljenim strokovnim priporočilom za doseganje mednarodnih standardov. Tako je UKC predlagal ustavitev programa, ki ga je začel leta 2007 in se pri tem naslonil na izraelskega otroškega srčnega kirurga Davida Mishalyja.
Odločitev o zaustavitvi tega programa, ki sodi po težavnosti operacij v sam vrh kirurgije, je prevelika, da bi jo UKC sprejel sam. Predlaga, da se do zaustavitve opredelita tudi ministrica za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter da skupaj poiščejo rešitev, piše Delo.
Program bi bilo vseeno dobro obdržati
Tako zaradi oskrbe otrok s prirojeno srčno napako kot zaradi razvoja slovenske medicine bi bilo dobro program obdržati v Sloveniji in ga ponovno vzpostaviti s partnersko institucijo, ki bi za nekaj let »posodila« svojo celotno ekipo za 24-urno izvajanje programa, predlagajo v UKC. Ob tem pričakujejo, da bi se v sodelovanju s partnersko institucijo lahko v naslednjem desetletju razvil center za otroško srčno kirurgijo v okviru UKC Ljubljana, ki bi zdravil tudi otroke iz srednje Evrope in zahodnega Balkana.
Nadzorna komisija je ugotovila, da je bila varnost bolnikov v okviru otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana med letoma 2007 in 2014 resno ogrožena. Zaradi odsotnosti dokumentacije, ki je vodstvo UKC ni posredovalo komisiji, pa so rezultati umrljivosti in obolevnosti morda zelo izkrivljeni, je ugotavljala komisija.
