Tiskane izdaje
Helsinki – Četudi Finska ne sodi med tipične nogometne države, saj njene ekipe niso posebej uspešne, vrhunski nogomet pa jo obišče bolj poredko kot Božiček, bo danes prizorišče zgodovinskega kongresa Evropske nogometne zveze, na katerem bodo odločali prav o vrhunskem nogometu. Na »mizi« bo sveženj reform, ki jih predlaga predsednik UEFA Aleksander Čeferin, o njem pa bo glasovalo 55 delegatov.
Sejemsko-kongresno središče Messukeskus na severu Helsinkov, v katerem bo drevi 41. redni letni kongres Uefe, je le pet minut vožnje oddaljeno od štadiona Sonera in dodatne pol minute od bližnjega olimpijskega štadiona, na katerih so Finci dosegli svoja daleč največja uspeha v zgodovini nogometa. Leta 1998 se je HJK kot edini finski klub doslej prebil v ligo prvakov, leta 2014 pa z enakim pojasnilom, toda na sosednjem štadionu, še v evropsko ligo. Zanimivo, z uspehi helsinškega kluba so časovno povezani tudi največji uspehi Mariborčanov – ti so leta 1998 za las ostali pred vrati raja v dvoboju s PSV, ki je nato igral v skupini prav s HJK, naslednje leto pa je moštvo Bojana Prašnikarja prek Genka in Lyona vendarle spremenilo zgodovino lige prvakov. Leta 2014 so bili Mariborčani še uspešnejši od Fincev, saj so po 16 letih vnovič okusili vonj najmočnejše nogometne družbe na svetu in dosegli vrhunec športnega direktorja Zlatka Zahovića.
Finska in Slovenija sta nogometno kar dobro prepleteni. Slovenska reprezentanca je namreč po vstopu v prvi ciklus velikih turnirjev – boj za EP 1996 – le s Poljsko odigrala več prijateljskih tekem kot s Finsko, ki jo je letos premierno premagala v Abu Dabiju in prav v vseh tekmah je vodil Slovenijo selektor Srečko Katanec ... In, ne nazadnje, prav Helsinki bodo danes prizorišče premiernega Uefinega kongresa pod vodstvom Aleksandra Čeferina. Današnja seja »skupščine« bo nadgradnja včerajšnjega zasedanja izvršnega odbora UEFA v hotelu Scandic Park, na katerem so sprejeli nekaj sklepov, ki ne bodo zadevali slovenskih ekip, kot je denimo odločitev o tem, da bosta finala evropske lige in lige prvakov leta 2019 v istem tednu; finale EL v sredo, 29. maja, vrhunec sezone v LP pa v soboto, 1. junija.
Čeferin je opravil vrsto sestankov s člani IO in predsedniki zvez, sledila je skupna večerja na nov, manj patricijski način kot prej.
Italijan, Šved, ...?
Danes bodo razpravljali o dolgoročnih rešitvah nekaterih izzivov. Polovici od 16 članov izvršnega odbora UEFA bo potekel mandat. Prav volitve nove osmerice članov IO bodo ena zanimivejših točk dnevnega reda. Gre za pisano zasedbo kandidatov, največ možnosti za izvolitev pa imajo zavezniki Aleksandra Čeferina. O članih IO bodo namreč glasovali (skoraj) isti delegati, ki so lani v Atenah namenili Čeferinu 43 od 55 glasov. Dvanajsterica kandidatov za člane IO: Zbigniew Boniek (Poljska), Kajrat Boranbajev (Kazahstan), John Delaney (Irska), Armand Duka (Albanija), David Gill (Anglija), Reinhard Grindel (Nemčija), Elkhan Mammadov (Azerbajdžan), Karl-Erik Nilsson (Švedska), Kieran O’Connor (Wales), Michele Uva (Italija), Michael van Praag (Nizozemska) in Servet Yardymcy (Turčija). Javno sta tedaj odrekli podporo Čeferinu Anglija in Nizozemska, med prvimi sta ga podprli Švedska in Italija, pozneje Azerbajdžan, Turčija in Albanija. Veliko presenečenje bi torej bilo, če v IO ne bi prišla italijanski in švedski kandidat, morda bo uspelo tudi Turku. Med 150 novinarji v Helsinkih je denimo kar 40 Turkov.
Volitve osmerice bodo na sporedu tik za prvo točko dnevnega reda, to je sprememba statuta, ki je nujna zaradi uveljavitve svežnja Čeferinovih reform Uefe. Naj izpostavimo le štiri od osmih predlaganih reform: 1) mandati predsednika in članov IO bodo omejeni na največ 3 štiriletne mandate; 2) kandidati za izvolitev v IO morajo v nacionalnih zvezah zasedati enega od izvršnih položajev; 3) uvedba dveh sedežev v IO za združenje najbogatejših klubov (ECA); 4) etično in dobro vodenje organizacije bo zapisano v statut.
V Helsinkih Mijatović in Zavrl
Danes bodo volili tudi štiri člane UEFA v svet FIFA – to bodo najbogatejši Madžar Sandor Csanyi, Ciprčan Costakis Koutsokoumnis in Dejan Savičević, četrtega naj bi dobili septembra –, in nadomestnega člana Uefe v svet Fife (Nemec Reinhard Grindel). Posebno pozornost bo požela tudi predzadnja točka, ko bodo razkrili finančno poročilo za obdobje 2015/16 in finančni načrt za obdobje 2017/18.
Na letnem kongresu Uefe se zberejo predsedniki nacionalnih zvez (to je 55 delegatov) in njihovi ožji sodelavci. NZS bosta zastopala predsednik Radenko Mijatović in podpredsednik Franci Zavrl, generalnega sekretarja v Helsinkih ne bo. Pred dnevi se je namreč končal razpis za delovno mesto, ki ga po odhodu Aleša Zavrla na čelo Uefinega licenčnega oddelka zaseda v. d. generalnega sekretarja Matjaž Jaklič. Zavrlov naslednik bo potrjen na aprilski seji skupščine NZS.
