Tiskane izdaje
Ljubljana - Gospodarski zalet po letih krize vendarle narašča, kar potrjujejo tudi podatki Ajpesa o poslovanju gospodarskih družb v letu 2015. Število zaposlenih se je povečalo za dobrih 20 tisoč, čisti dobiček podjetij pa je švignil za neverjetnih 80 odstotkov.
Ni se povečalo samo število novih gospodarskih družb, čeprav je teh za več kakor 1600 »enot« več, višji so tudi prihodki vseh lani delujočih 65.214 družb in sicer za 4 odstotke, kar pomeni, da so se povzpeli na 81,7 milijarde evrov. Samo na tujih trgih so podjetja lani ustvarila za dobrih 30 milijard evrov prometa. Izjemno, kar za 81 odstotkov več pa so podjetja lani ustvarila čistega dobička ali kakor navajajo na Ajpesu, je bilo lani neto celotnega dobička slovenskih družb za 2,1 milijardo evrov. Kakšne bodo šele dividende in vložki v razvoj, če se malce pošalimo.
Povečuje se dodana vrednost
Kakor ugotavljajo na Ajpesu, kjer bodo danes tudi predstavili poročilo o poslovanju družb v letu 2015, so družbe lani svoje poslovanje financirale v večji meri z lastnimi viri sredstev, kakor v predhodnem letu. Pri gospodarskih družbah se je delež kapitala v obveznostih do virov sredstev povečal za šest odstotkov in je visok 44,8 odstotka, pri podjetnikih pa dosega 56,3-odstotni delež, a se lani ni povečal.
Tudi neto dodana vrednost sledi pozitivnim trendom, v gospodarskih družbah je dosegla dobrih 18 milijard evrov in bila višja za 6 odstotkov v primerjavi z letom poprej, pri samostojnih podjetnikih pa se je povečala celo za 8 odstotkov in dosegla skoraj 1,3 milijarde evrov. Lani je na Ajpes letna poročila predložilo manj zasebnih podjetnikov; tudi zato, ker se je v 2015 povečalo število podjetnikov, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih dohodkov, ki pa jim ni treba predlagati letnih poročil.
Izboljšuje se plačilna sposobnost
Plačilna nedisciplina v letu 2014 je bila še vedno zelo dušeča za gospodarstvo, a vendarle se je že takrat izboljševala. Konec leta 2014 je bila plačilno nesposobna vsaka dvanajsta družba. Letos ugotavljajo, da so se trendi plačilne nesposobnosti lani izboljšali; manjša se tako število nelikvidnih kakor tudi zneski njihovih neporavnanih obveznosti. In kar je še bolj navdihujoče: ta trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu oziroma je tako bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta.
Še vedno je največ plačilno nesposobnih subjektov med trgovinami in v gradbeništvu. A ne manjka jih tudi med družbami, ki se ukvarjajo s strokovno, znanstveno in tehnično dejavnostjo, seveda pa v to likvidno negotovo skupino že »trdicionalno« sodijo predelovalne dejavnosti in gostinstvo.
Bojan Ivanc iz GZS opozarja, da je plačilna nedisciplina težava zlasti mikro podjetij, saj ima te težave kar 89 odstkov vseh malih podjetij ali 3830 njih, medtem ko je srednjih le 14, velikih pa samo 10. Tudi na GZS pričakujejo, da se bo plačilna nedisciplina zmanjševala letos. Gotovo tudi zato, ker so se banke začele odpirati tudi malim podjetjem.
