Ljubljana - Nedavna kompromisna rešitev, ki je bila sprejeta na avstrijskem Koroškem po besedah ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjana Žekša ni zmaga nobenega, je pa prvi korak v pravo smer. Podobno kaže oceniti uspehe v odnosih z Italijo, kjer bo v kratkem ustanovljeno »manjšinsko omizje pri italijanski vladi, prav tako pa je za naslednji dve leti rešeno vprašanje financiranja«.
Minister Žekš, ki je skupaj z državnim sekretarjem dr. Borisom Jesihom in dr. Bredo Mulec z urada za Slovence v zamejstvu in po svetu poročal o delu v dosedanjem delu in predstavil ključne načrte v prihodnje, je ob tem v zvezi s slovenskimi manjšinami na Hrvaškem in Madžarskem dejal, kako je »izredno pozitivno, da je bila slovenska manjšina na Hrvaškem vključena v preambulo hrvaške ustave«. Tudi na Madžarskem je po njegovem mnenju prišlo do pomembnega premika, saj je minuli teden po enoletnem premoru zasedala slovensko-madžarska mešana komisija, ki je sprejela priporočila za zagotavljanje pravic obeh manjšin, živečih v obeh državah. Nenazadnje je zaznaven znaten napredek tudi kar zadeva položaj Slovencev v državah nekdanje Jugoslavije. Tako je bila v Bosni in Hercegovini (BiH) ustanovljena Zveza slovenskih društev, ki povezuje slovenska društva v BiH, slovenska društva so ustanovljena tudi v Črni gori in Srbiji.
Sicer pa je urad tradicionalno aktivno udeležen pri projektih, ki zadevajo poučevanje slovenščine za Slovence, živeče v zamejstvu in po svetu. Urad tako med drugim podpira štipendiranje udeležencev poletnih jezikovnih šol v Sloveniji ter financira in soorganizira seminar za učitelje in učiteljice pouka slovenščine po svetu. Poleg teh že utečenih nalog si je urad v času mandata ministra Žekša zadal tudi nekatere nove naloge. Kot ključno nalogo so na uradu opredelili povezovanje slovenskih znanstvenikov, mladih ter gospodarstva. To so namreč področja, na katerih je moč doseči nove povezovalne učinke. Kot je še poudaril minister Žekš »so se tudi razmere po svetu spremenile in zato na Slovence v zamejstvu in po svetu ni primerno gledati zgolj v okviru ohranjanja tradicije, folklornega izročila in peke potice. Razvijati je treba nove poti in načine povezovanja približno pol milijona Slovencev, ki živijo zunaj meja Slovenije, z matico. Urad je zato pripravil Strategijo sodelovanja med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020 ter Akcijski načrt sodelovanja s slovenskimi znanstveniki in z drugimi vrhunskimi strokovnjaki po svetu, prek katerih bo skušal doseči omenjene cilje.