Tiskane izdaje
Ljubljana - Z izplačevanjem dodatka za stalno pripravljenost se je v zadnjem letu ukvarjalo nekaj institucij, med njimi tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Ta je sklenila, da je bila utemeljenost dodatka v kabinetih ministrov in na mestnih občinah precej višja kot na fakultetah (celotno poročilo je dostopno tukaj).
Poraba javnega denarja je bila neupravičena, pravni temelji, na katere so se sklicevale fakultete in drugi izplačevalci, pa po besedah predsednika komisije Borisa Štefaneca niso bili pravi.
V svojem pregledu se je Komisija za preprečevanje korupcije osredotočila na devet fakultet ljubljanske univerze, štirinajst kabinetov predsednika vlade in ministrov ter enajst mestnih občin. V primeru fakultet je bil njihov sklep skladen z inšpektoratom za javni sektor, »ki je ugotovil kar nekaj nepravilnosti«, je potrdil vodja službe za nadzor in preiskave na komisiji Peter Premrl. Komisija je sicer pregledovala daljše obdobje kot inšpektorat, in sicer od leta 2011, ne pa od leta 2008, ko sta si dodatek začeli izplačevati najprej ekonomska fakulteta, nato še fakulteta za družbene vede. Skupno so si ljubljanske fakultete v dobrih sedmih letih izplačale več kot 1,6 milijona evrov bruto, dobro polovico od tega ekonomska fakulteta.
Fakultete, ki se med seboj tako po številu prejemnikov kot po višini dodeljenih sredstev med seboj zelo razlikujejo, za izplačevanje stalne pripravljenosti niso imele pravne podlage. Kar je po besedah vodje službe za nadzor in preiskave na komisiji Petra Premrla še »huje«, je, da je bil čas pripravljenosti dodeljen posamezniku za ves mesec, celo leto, kar za ves mandat dekana ali za nedoločen čas. Nadalje, dodatek je bil izplačan od ur rednega delovnega časa, in ne dejanske stalne pripravljenosti. Prav tako nekatere fakultete niso spoštovale, da mora biti plačilo pripravljenosti v višini dvajset odstotkov urne postavke. Dekani pa, kot je še dodal Premrl, niso imeli soglasja za opravljanje stalne pripravljenosti, ki bi ga morali pridobiti od rektorja.
Na komisiji optimistični
Kljub vsemu pa komisiji »pozdravljejo« dosedanje ukrepe univerze - osnutek pravilnika in to, da zaposleni delno vračajo dodatek - in so optimistični, da se bo zgodba »pozitivno zaključila«. Čeprav vedo, da se zgodba dogaja že leto dni in da univerza ne spoštuje sklepa ministrstva za izobraževanje. To je namreč ugotovilo, da so bila sredstva za dodatek izplačana nenamensko, zato bi morala univerza dobrih 780.000 evrov vrne (le del izplačanega) vrniti v proračun. Univerza tega ni storila, zato je ministrstvo že pozvalo državno pravobranilstvo, naj ta sredstva izterja po sodni poti.
Komisija se ni ukvarjala z domnevnim sumom korupcije
Komisija se z vprašanjem, ali obstaja sum korupcije, ni ukvarjala, »ni pa izključeno«, trdijo, da postopka ne bodo nadaljevali s konkretnimi zadevami. Sicer pa, dodajajo, njihov namen ni bil kogarkoli izpostaviti, ampak opozoriti na potrebne sistemske rešitve, ki bodo zagotavljale, da take večmilijonske anomalije v prihodnje ne bodo več nastajale: spremembo zakonodaje, določitev natančnih meril in pogojev za stalno pripravljenost, kar naj bo opredeljeno tudi v sistemizaciji delovnih mest, poenotenje prakse ter vzpostavitev mehanizmov nadzora nad odrejanjem in izplačevanjem različnih dodatkov.
V kabinetu premiera za 220 tisoč evrov dodatka
Od vseh štirinajstih kabinetov predsednika vlade in ministrstev so dodatek poznali v devetih. Za ta namen so od začetka leta 2011 do konca januarja 2015 porabili slabih 220.000 evrov bruto, od tega slabo polovico v kabinetu premiera. Sledita ministrstvo za infrastrukturo s 37.000 evri in ministrstvo za zdravje s slabimi 33.000 evri. Dodatka si niso izplačevali v kabinetu ministra za pravosodje, izobraževanje, obrambo, finance in javno upravo.
Šest od enajstih mestnih občin pa si je v dobrih petih letih dodelilo 710.000 evrov bruto dodatka. Izplačevali so ga v mestnem redarstvu, na občinskem inšpektoratu, za splošne in tehnične zadeve, informatiko, voznikom župana in zaposlenim v službi za stike z javnostjo.
