Kritika predstave Ne pozabite na rože v ljubljanski Drami: Bežne impresije
Avtobiografska pripoved Polone Vetrih v režiji Ivane Djilas in dramaturgiji Ane Duša lahkotno niha med okruški njene lastne življenjske poti in nečim, kar naj bi se izkristaliziralo kot narava in bistvo igralskega poklica, a vseskozi ostaja na površju, in presenetljivo je, kako zlahka se predstava tudi na ravni tematiziranja igralstva zadovolji s poveličevanjem igralske skrivnosti (pa naj bo lepo ali mučno) in plasiranjem preprostega dejstva o minljivosti igralskega dela in gledališke umetnosti.
Čeprav pred nami stoji »upokojena igralka«, ki zarotitveno vztraja pri reklu, da se igralka ali igralec nikoli ne upokoji, oksimoron tako rekoč, je tokratna odrska postavitev predvsem kliše. (Foto: Peter Uhan)
Igralka se na svoje življenje ozre skozi spomine na dogodke od malega dekleta, ki je pozornost pritegnilo z nastopanjem na improviziranem na odru »kolnkište«, do za...