Novo mesto – Nadzorniki Krke so se seznanili s poslovanjem družbe v prvih devetih mesecih letos in z informacijo o ustanavljanju skupnega podjetja s partnerjem na Kitajskem. V lastništvu farmacevta, ki zaposluje več kot 12.000 ljudi, so se zgodile spremembe.
Hrvaški pokojninski skladi imajo prek fiduciarnih računov tujih bank po ocenah v lasti okoli desetino Krke. Od julija se je njihov delež samo na računu pri Splitski banki zmanjšal za skoraj dve odstotni točki, in sicer s 7,08 na 5,22 odstotka. Pogled v preteklost kaže, da v zadnjih letih tako velikega premika lastništva ni bilo.
Kaj se dogaja? »Naložbene odločitve hrvaških pokojninskih skladov so bile v nekaterih primerih v preteklosti sprejete neracionalno oziroma očitno v spregi z interesi njihovih nacionalnih šampionov, kot sta bila Agrokor ali na primer Adris. Njihova izpostavljenost je zato v nekaterih primerih res velika,« komentira sogovornik iz finančnih krogov, ki ne želi biti imenovan.
Se obeta vstop tujega velikana?
Hrvaški pokojninski skladi so veliko vlagali tako v delnice Agrokorjevih podjetij, ki so strmoglavile, pa tudi v obveznice zdaj klecnjenega imperija Ivice Todorića. Razlog za prodaje hrvaških Krkinih delnic bi tako lahko bilo zagotavljanje likvidnosti, a predstavniki skladov trdijo, da težav nimajo.
Po oceni naših sogovornikov je zato mogoče tudi, da je v ozadju transakcij s Krko kaj drugega, tudi »pakiranje« delnic za novega lastnika. »Če je v ozadju morebiti kak tuji sklad, bi lahko Hrvati iz Krke izstopili z ekstra donosom,« dodaja naš sogovornik. Tri največje hrvaške pokojninske sklade smo vprašali, ali in zakaj se umikajo iz novomeškega farmacevta, a nam svoje naložbene politike in odločitev, povezanih z njo, niso razkrili.
Jože Colarič, prvi mož Krke, strategijo družbe prenovi vsake dve leti. Foto: Tadej Regent/Delo
Lani spomladi se je pomembna lastniška sprememba z lastniškim vstopom velikih tujih skladov sicer zgodila v nemškem farmacevtu Stada. Njegova nova lastnika sta bila nesojena kupca Telekoma Slovenije, sklada Cinven in Bain Capital; ta prevzem pa je bil vreden več kot pet milijard evrov.
Bloomberg je tedaj zapisal, da je Stada »eden zadnjih samostojnih proizvajalcev generičnih zdravil v Evropi« ter opozoril, da se industrija generikov v zadnjih letih pospešeno konsolidira. Prvi mož Krke Jože Colarič je sicer doslej na vprašanje ali Krka potrebuje strateškega vlagatelja, poudarjal, da bo Krka ostala samostojna vsaj do leta 2020.
Poslovanje dobro, a do kdaj
Krka, podjetje z največjim številom delničarjev pri nas, bo danes objavila rezultate poslovanja v prvih devetih mesecih letos. Njeno poslovanje je lani, predvsem tretje četrtletje, precej prestrašilo vlagatelje. »V prvi polovici tega leta pa je bilo že boljše od naših pričakovanj, pri čemer pričakujemo oziroma se napoveduje še dodaten pospešek v drugi polovici leta. Toda cena delnice se letos še ni bistveno popravila, saj najbrž vlagatelji čakajo še kako močno četrtletje za potrditev preobrata in pa seveda objavo nove strategije,« komentira Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine Alta.
Dejstvo namreč je, dodaja, da se Krka spopada z negativnimi trendi v generični industriji, torej predvsem s pritiskom na marže. Prodaja količinsko sicer močno raste, kar zahteva investicije in določene stroške, na drugi strani pa cene zdravil hitro upadajo in bodo ostale pod pritiski. Zato je marže težko obdržati, še posebej pa se je to poznalo pri Krki, ki je imela pred leti nadpovprečne marže zaradi specifičnega poslovnega modela, vendar se očitno razmere spreminjajo. »Zato čakamo od podjetja signale, kako se bo v prihodnosti spopadalo s težavnimi razmerami v panogi oziroma prilagodilo,« opozarja analitik.
Krka sicer vsaki dve leti obnovi svojo strategijo, kot je julija napovedal Colarič, jo bodo prenovili do novembra in v njej ustrezno odgovorili na izzive poslovnega okolja, v katerem delujejo.
Kaj dela konkurenca
Glede konkurence je treba najprej omeniti, da je primerljivih borznih podjetij pravzaprav malo, tudi zato, ker se Krka ukvarja s turistično dejavnostjo. Prav tako so v preteklosti posamezni generiki že dopolnjevali svoj poslovni model, na primer z biogeneriki ali hitrejšim vstopom na nove trge, tudi s prevzemi, s čimer so iskali način za pospešek rasti in tudi ohranitev marž, a tudi povečali tveganost za napačne poteze.
Krka je bila pri tem bistveno bolj previdna oziroma zadržana ter ohranjala bilanco brez dolga, je pa njen dividendni donos nadpovprečen, a je v zameno ustvarjala precej nižje stopnje rasti prihodkov, pravi Stanovnik. Rast je zato po njegovi analizi precej nižja od primerljivih farmacevtov, čeprav drži, da sta večino farmacevtov doletela podobno znižanje marž in pritisk na dobiček.
Krka, v kateri ima država posredno okrog 30 odstotkov lastništva, je sicer uvrščena med pomembne naložbe, v kateri torej država ohranja kontrolni delež (25 odstotkov plus ena delnica).