Voda zavzema od 60 do 70 odstotkov telesne teže človeka, odvisno od njegove starosti – pri otrocih je ta delež večji, z leti se zmanjšuje. Če izgubimo dober odstotek vode, kar je že lažja dehidracija, se nam poslabša razpoloženje, lahko nas začne boleti glava, izgubimo energijo, zmanjšajo pa se tudi naše kognitivne funkcije. Medtem ko najbolj opazne razloge za dehidracijo poznamo vsi – vroče vreme, telovadba ali preprosto premajhen vnos tekočine –, pa obstajajo nekateri dejavniki, ki niso tako očitni.
Od bolezni do stresa
Sladkorni bolniki, še posebno tisti, ki se ne zavedajo, da imajo diabetes, so izpostavljeni večjemu tveganju za dehidracijo. Ko se raven sladkorja v krvi pretirano dvigne, se telo poskuša znebiti odvečne glukoze s povečanim izločanjem urina. Vsi izleti na stranišče lahko povzročijo dehidracijo.
Nekatera zdravila na recept imajo diuretični učinek, kar pomeni, da spodbujajo uriniranje, s čimer lahko prispevajo k dehidraciji, denimo zdravila za uravnavanje krvnega pritiska. Povzročajo jo lahko tudi zdravila, pri katerih sta med stranskimi učinki navedena bruhanje ali driska.
K izgubljanju tekočine prav tako prispevajo diete z nizkim vnosom ogljikovih hidratov; ti namreč spodbujajo tkiva, da hranijo tekočino. To je razlog, zakaj človek, ki je na dieti brez ogljikovih hidratov ali jih zaužije le malo, hitro izgubi kilogram ali dva, a to se zgodi na račun vode. Ogljikovi hidrati, denimo kosmiči, testenine ali riž, poleg tega med kuhanjem vsrkajo vodo, in to nato vnesemo v telo. Če se jim odpovedujemo, se odpovedujemo tudi vodi.
Ko smo pod stresom, nadledvični žlezi v telo sproščata stresne hormone, kakršen je adrenalin. Dodatna težava pa je, da izločata tudi hormon aldosteron, ki pomaga uravnavati raven vode in elektrolitov v telesu. In če ga izločata preveč, lahko dehidriramo. Kratkoročno sicer lahko pomaga povečanje vnosa tekočine v telo, edina dolgoročna rešitev pa je, da se znebimo stresnih dejavnikov.
Od telovadbe do alkohola
Dehidracijo po navadi povezujemo z vzdržljivostnimi športi, toda vsakokrat, ko se spotimo, pa naj bo to krog okoli bloka ali enourna seansa na eliptičnem trenažerju, izgubljamo vodo. In če s pitjem ne nadomestimo izgubljene tekočine, lahko dehidriramo. Rešitev ni težka: pred treningom in po njem se stehtamo in za vsakega pol izgubljenega kilograma spijemo od pet do šest decilitrov vode.
Med nosečnostjo se poveča prostornina krvi v telesu, zaradi česar to potrebuje več tekočine. Davek zahteva tudi jutranja slabost: nosečnice, ki pogosto bruhajo, naj se z ginekologom posvetujejo, kako se izogniti dehidraciji. Tudi dojenje zna biti stres za telo, saj iz matere v dojenčka odhaja voda, a tudi elektroliti, beljakovine, maščobe, minerali in druge pomembne snovi. Mame, ki imajo težave s proizvodnjo mleka, naj pijejo več vode in se posvetujejo z zdravnikom, saj gre lahko tudi za dehidracijo.
S staranjem se zmanjšuje sposobnost telesa za hrambo vode, slabi pa tudi občutek žeje, s čimer so starejši bolj izpostavljeni dehidraciji. Tisti, ki se s težavo spomnijo, koliko vode so popili, si lahko pomagajo tako, da imajo steklenico s tekočino ves čas v bližini, da takoj vidijo, koliko so popili.
Če je nekaj naravno, še ne pomeni, da je popolnoma varno. Peteršilj, zelena, regrat in vodna kreša povečujejo izločanje urina, kar lahko privede do dehidracije. A sadje in zelenjava sta vsekakor pomembna: če ob vsakem obroku pojemo pol krožnika zelenjave, je to enako, kakor če bi spili do dva dodatna kozarca vode na dan.
Na koncu so tu še alkoholne pijače, pri čemer lahko že nizka količina zaužitega alkohola zniža količino vode v telesu. Zaradi njegovega diuretičnega učinka se celice krčijo in pošiljajo vodo v mehur, poleg tega pa alkohol okrni našo sposobnost, da začutimo zgodnje znake dehidracije, kot sta žeja in utrujenost, zato se še kako lahko zgodi, da sicer veliko pijemo, a hkrati dehidriramo. Če si privoščimo kozarec alkoholne pijače, je treba poleg tega spiti tudi dovolj vode.
Pijmo dovolj vode:
* spijmo kozarec zjutraj na tešče, pred obroki in pred spanjem,
* med obroki pijmo vodo po požirkih,
* dobro je, da je v steklenici, saj tako spremljamo količino popite,
* zlato pravilo vnosa tekočin za odrasle je 1,5 litra vode s pijačo in 8 decilitrov s hrano,
* pijmo tudi, če ne čutimo žeje.