Aprilski vnovični začetek sojenja, potem ko je specializirani državni tožilec Luka Moljk spremenil obtožnico iz zlorabe položaja v hujše kaznivo dejanje poslovne goljufije, bi se moral začeti pred sodnico Barbaro Nerat, ki pa je udeležence v postopku seznanila tudi z nekaterimi dejstvi iz svojega osebnega življenja, ki bi lahko ogrozili nepristranskost sodišča.
Čeprav se je kljub poznanstvu s hčerko prvoobtožene Pajenkove čutila sposobno sojenje izpeljati nepristransko, se z njeno ugotovitvijo ni strinjal tožilec, zato je njegovi zahtevi za izločitev sodnice predsednica mariborskega okrožnega sodišča ugodila.
Moljk pa je danes znova rahlo spremenil obtožnico, in sicer je, kot je pojasnil, zaradi najnovejše prakse vrhovnega sodišča v primerih kaznivih dejanj poslovne goljufije v obtožnico med drugim dodal stavek, da sta obtoženi vedeli, da obljube o vračilu denarja oškodovancema ne bosta mogli izpolniti.
Čeprav je po njegovem mnenju šlo le za manjši popravek, je obramba terjala novih 30 dni, da se o spremenjeni obtožnici izreče ter s tem v zvezi morda dopolni tudi seznam dokaznih predlogov. Tožilec se je s takšno prošnjo strinjal, sodnica Rotova pa je odvetnikoma Mihi Jenčiču in Filipu Primcu dala čas do konca avgusta, nov narok pa razpisala za 9. oktober.
Zagovornika obtoženih sta tudi danes skušala nadaljevanje sojenja zaustaviti zaradi njune trditve, da obtožnica še vedno ni pravnomočna, saj naj se niti izvenrazpravni senat niti višje sodišče o njihovi pritožbi zoper obtožnico po njeni modifikaciji sploh še ne bi izrekla.
Sodnica Rotova je takšno argumentacijo zavrnila in pojasnila, da so različne sodne inštance možnost ugovora pravne narave zavrnile, saj so presodile, da s spremembo obtožnice niso bile spremenjene stvarne pristojnosti, prav tako gre tudi po spremembah za isti historični dogodek. S tem je obrambi dala vedeti, da je obtožnica vendarle pravnomočna in se sojenje lahko začne.
Specializirano državno tožilstvo Pajenkovo in Lahovo bremeni, da naj bi pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti banke za milijon in pol evrov oškodovali podjetje Bauimex iz Kranja in koroško gradbeno podjetje Giip.
To naj bi storili tako, da sta podjetnika Srečka Šamperla in Mirana Igerca zavedli s tem, ko je vodstvo zdaj že likvidirane banke leta 2011 s pomočjo njunega denarja skušalo odpraviti kapitalsko neustreznost banke.
Ker namreč Probanka v času splošne krize ni našla primernih investitorjev, je k poslom privabila nekatere njihove dolgoletne komitente in jih prepričala v nakup delnic, pri tem pa naj bi jim obljubili, da bodo te odkupili, ko bodo to želeli, ali pa priskrbeli kupca zanje, da bodo prišli nazaj do svojega denarja.
Moljk je danes sodišču predlagal nekaj dodatnih prič, obramba pa zahteva, da od tistih, ki so že bili zaslišani, na sodišče znova povabijo vsaj oba oškodovanca in tretjega člana nekdanje uprave Vita Verstovška.
Pooblaščenec oškodovanega Šamperla pa je ob tem predlagal, da sodišče zasliši tudi nekdanjega guvernerja Banke Slovenija Marka Krajnca, njegovo takratno viceguvernerko Stanislavo Caprirolo Zadravec, zdaj direktorico Združenja bank Slovenije (ZBS), in vodjo pravne službe na Banki Slovenije Jasno Iskra. Kranjec je med drugim vložil kazensko ovadbo zoper njiju, vsi trije pa bi po njegovem lahko izpovedali, koliko sta bili obtoženi seznanjeni s konkretno potrebno višino dokapitalizacije Probanke v tistem obdobju.