Odziv cesarstva sredine je bil skorajda takojšen. Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal tretji sklop sankcij proti Kitajski, s čimer je trgovinsko vojno povzdignil na novo raven, je Peking napovedal zaščito lastnih interesov. S kolikšno gorjačo bodo zamahnili proti Washingtonu, za zdaj niso pojasnili. Kot odgovor na nove ameriške 10-odstotne carine na 200 milijard dolarjev kitajskega izvoza v ZDA bi utegnili uvesti carine na proizvode 60 milijard ameriškega uvoza. Ob tem, da bo Kitajska skoraj zagotovo odgovorila s povračilnimi ukrepi, se je odločila tudi zadnje ameriške carine na njihov izvoz predati Svetovni trgovinski organizaciji.
Grožnja za multinacionalke
»Aktualne poteze lahko trenutno najbolj prizadenejo velike evropske multinacionalke, ki delu ameriškega povpraševanja po kitajskih izdelkih zadostijo s proizvodnjo na Kitajskem. Neposredni vplivi na slovensko gospodarsko so relativno majhni,« razlaga Bojan Ivanc, glavni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije. Negativne posledice za svetovno gospodarstvo se sicer utegnejo še okrepiti, če bo Trump uresničil svojo napoved in v primeru kitajskih protisankcij na zadnje ameriške carine uvedel dodatne trgovinske dajatve na proizvode preostalega 267 milijard dolarjev vrednega kitajskega uvoza v ZDA in z novim letom pravkar objavljene carine še dodatno povišal z 10 na 25 odstotkov.
Čeprav so v ameriških medijih napovedovali skorajšnjo uvedbo novih carin na kitajske izdelke, pa nova eskalacija prihaja tudi nekoliko nepričakovano. Ameriška administracija je namreč v minulih tednih začela dialog s Kitajsko. Po uvodnih pogovorih na nizki ravni predstavnikov gospodarskih ministrstev se je obetalo tudi srečanje na višji ravni. Sedaj je nadaljnje iskanje diplomatskih rešitev za pogajalsko mizo vprašljivo, saj Kitajska nakazuje, da njihovih pogajalcev prihodnji teden v Washingtonu ne bo.
Za spremembo spornih praks
»Ključen razlog za pritiske ZDA na Kitajsko so sporne prakse pri prenosu ameriške tehnologije in intelektualne lastnine na kitajska tla. Prevzem tehnologije namreč pomeni tudi prevzem ključne konkurenčne prednosti. Ameriški interes je tudi, da Kitajska liberalizira svoj finančni trg,« ocenjuje Ivanc. Dober mesec in pol pred kongresnimi volitvami ob sredini mandata Trump sedaj krepi pritisk na Kitajsko, da bi spremenila svoje trgovinske prakse.
»Uvedba carin in stopnjevanje na 25 odstotkov za 200 milijard dolarjev blaga s prihodnjim letom bi znižala vrednost zadevnega kitajskega izvoza v ZDA za približno 20 odstotkov oziroma za 40 milijard dolarjev. Zaradi tega se bodo cene v ZDA nekoliko dvignile, del blaga pa bi lahko končal tudi na evropskih tleh,« posledice morebitnega dodatnega zaostrovanja trgovinske vojne opredeljuje Ivanc. Prav preusmeritev kitajskega izvoza v EU s prodajo pod tržno vrednostjo je sicer lahko dodatna grožnja tudi za tukajšnje gospodarstvo.
