Tiskane izdaje
OZS: Napoved še ni razlog za optimizem
Za Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) prva ocena statističnega urada o lanski gospodarski rasti še ni razlog za pretirani optimizem. »Malo gospodarstvo se še vedno sooča s pomanjkanjem dela, nezadostnim kreditiranjem, plačilno nedisciplino in nelojalno konkurenco,« so zapisali. »S statističnimi podatki glede gospodarske rasti smo sicer zadovoljni, a to še ne pomeni, da je dejansko stanje na terenu med obrtniki in podjetniki prav tako optimistično,« je poudaril predsednik OZS Branko Meh.
NSi rast pripisujejo izvozu, SD za to, da »rast« najde pot do ljudi
V NSi so prepričani, da je Slovenija 2,6-odstotno gospodarsko rast lani dosegla zlasti zaradi izvoznega gospodarstva, saj vlada ni sprejela niti enega ukrepa za razbremenitev podjetniškega okolja. Za nadaljevanje vzdržne gospodarske rasti pa je treba nadaljevati s prodajo državnega premoženja in sprejeti strukturne reforme v gospodarstvu, menijo.
V Desus so po besedah namestnika vodje njihove poslanske skupine Uroša Prikla izjemno zadovoljni, da je Slovenija lani zabeležila več kot 2,5-odstotno gospodarsko rast. Tako se bodo namreč lahko sprostile blokade na usklajevanje pokojnin in ostalih socialnih prejemkov, ta rast pa pomeni tudi prosperiteto v gospodarstvu, je pojasnil za STA. Prikl bi si, kot pravi, sicer želel, da bi bila gospodarska rast, ki je po prvih ocenah lani znašala 2,5 odstotka, še višja. So pa tudi z objavljenim podatkom zadovoljni. To namreč po Priklovih besedah pomeni, da je Slovenija po dolgem času spet v pozitivnih številkah, kar da pomeni prosperiteto v gospodarstvu. Prikl verjame, da bo tak trend gospodarske rasti tudi v prihodnje, čeprav številka morda ne bo tako visoka.
Podatek o 2,6-odstotni gospodarski rasti je po besedah vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana dobra novica za Slovenijo in dober obet za razvoj gospodarstva v Sloveniji. Ob tem pa poudarja, da se bodo v SD zavzemali, da bo ta gospodarska rast našla pot do ljudi.
Kot je v izjavi za medije v Ljubljani dejal Han, moramo biti previdni, da ta gospodarska rast ne upeša. Vlada mora po njegovih besedah delovati na način, da se rast stabilizira in ohrani. V SD pa se bodo, kot je poudaril, zavzemali za to, da bodo imeli največ od te gospodarske rasti državljanke in državljani. Na vprašanje, ali bodo v SD ob takšni gospodarski rasti glasni pri tem, da se sprostijo tudi nekateri socialni transferji, je odgovoril, da je v zvezi s tem sprejeta zakonodaja, a da moramo biti v življenju tudi realni.
V SMC pričakujejo, da bodo uspeli vsaj ohraniti gospodarsko rast
Podatek o 2,6-odstotni gospodarski rasti je izjemno dobra novica za državo in državljane, je v izjavi za medije v DZ dejala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. Izrazila je pričakovanje, da jo bodo uspeli ohraniti vsaj na tej ravni ali pa jo še utrditi oz. spodbujati.Kustec Lipicerjeva je ob tem spomnila na dogovor, da se bodo v koaliciji v takšnem primeru ponovno pogovorili o tem, kako optimizirati delovanje na način, da bodo javnofinančne razmere v državi ostale stabilne, piše STA.
Mramor: Letos ključne strukturne spremembe
Da bi bila proračuna za leto 2016 in 2017, ki ju mora pripraviti ministrstvo za finance, uresničljiva, bo treba letos narediti velike strukturne spremembe, ker smo doslej sprejeli predvsem kratkoročne ukrepe. Te bo treba spremeniti v strukturne, je ob danes objavljenih podatkov o gospodarski rasti Slovenije dejal finančni minister Dušan Mramor.
Eno od ključnih področjih delovanja v prihodnje bo področje bančništva, na katerem je treba narediti bistvene spremembe z vidika upravljanja z bančnim sektorjem in naslavljanjem slabih posojil, »ki jih je v naših bankah relativno veliko«, je po srečanju s francoskim ministrom za finance in javne račune Michelom Sapinom v izjavi za medije v Ljubljani dejal Mramor. Delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank je treba po njegovem mnenju še ojačati, »čeprav so določeni rezultati doslej ohrabrujoči«.
Spomnil je tudi, da je v parlamentarni proceduri predlog zakona o fiskalnem pravilu, na vrsti pa je tudi priprava proračunov za leti 2016 in 2017. »To sicer ni videti kaj posebnega. Mislite, da bomo samo napovedali, pa bo, ampak za to, da bi bila uresničljiva, bo treba letos narediti velike strukturne spremembe. Doslej smo imeli predvsem kratkoročne ukrepe, s katerimi smo zniževali javne izdatke. Te ukrepe bo pač treba spremeniti v dolgoročne oz. strukturne,« je povedal.
Vlada bo glavni poudarek sicer dala tistim programom oz. dejavnostim, ki bodo krepile gospodarsko rast. Za finančno ministrstvo bo ključno, da se poenostavijo davčni postopki in da postane davčni sistem bolj pregleden. »Oboje se razume kot ena od preprek za več tujih neposrednih investicij. Tudi na drugih področjih, na področju sodstva in gradbenih ter okoljskih dovoljenj, bomo poskušali narediti maksimalno,« je še dejal.
