Tiskane izdaje
Ljubljana - DZ je danes s 44 glasovi za in 25 proti sprejel nov energetski zakon, ki med drugim v slovenski pravni red prenaša tretji energetski sveženj. Zakon prinaša novosti na področju energetske učinkovitosti, krepi pravice potrošnikov in pristojnosti agencije za energijo ter vzpostavlja strukturo nacionalnih strateških dokumentov.
V parlamentarni proceduri je bilo največ razprave okoli energetskih izkaznic, ki so sicer predpisane že v sedaj veljavnem zakonu.
Obveznost velja za vse nove stavbe in za javne stavbe, od obstoječih pa le za vse stavbe in njihove dele, ki so naprodaj ali jih ponujajo v najem za več kot 12 mesecev.
Pri prodaji ali oddaji nepremičnine v najem bodo morali lastniki najpozneje do konca leta zagotoviti, da se pri oglaševanju navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti nepremičnine iz energetske izkaznice. Tako v zakonu ni več zapisa, da bi morale večstanovanjske stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 1980, pridobiti izkaznico najpozneje do konca leta 2019, tiste, ki so bile zgrajene po 1. januarju 1980 pa najpozneje do konca leta 2030.
Veljavnost izkaznice je 10 let, izdajale pa jih bodo pooblaščene pravne ali fizične osebe, ki morajo za to pridobiti licenco. Strošek izdelave izkaznice nosi lastnik oz. lastniki stavbe.
Ministrstvo, pristojno za energijo, upravlja register licenc neodvisnih strokovnjakov, izvaja strokovni nadzor izkaznic in vodi register energetskih izkaznic.
Zakonu so sicer naklonjenost izkazale koalicijske poslanske skupine, medtem ko so opozicijski poslanci podporo odrekli. Zakon je po mnenju opozicije namreč preobsežen, na področju energetskih izkaznic presega obveznosti iz direktive, prepričani pa so tudi, da bo zaradi prevelike birokratizacije kmalu potrebna njegova novelacija.
***
Energetska izkaznica: dokument z dobrimi nameni in nejasnimi učinki
