Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman kot ključni dosežek mandata izpostavlja konsolidacijo javnih financ, vendar pa bo prihodnjemu ministru morala prepustiti nekaj pripravljenih predlogov, za katere v tem mandatu ni bilo politične volje. V pogovoru za STA je dejala, da je včasih, tudi pri davku na nepremičnine, pogrešala ambicioznost vlade.
Ministrica, ki opravlja tekoče posle, ima kljub poletnim mesecem veliko dela, predvsem s prodajo NLB. Glede na to, da se je v tem mandatu veliko posvečala uravnoteženju javnih financ, bo njeno ključno sporočilo nasledniku, da je treba s konsolidacijo nadaljevati in jo ne glede na dobre rezultate tudi zaključiti. "Zelo benevolentno prevzemanje novih obveznosti nas bo pripeljalo v enako situacijo, kjer smo bili v letih 2009 in 2010. Ne želim si ponovitve tega scenarija, Slovenija si ga ne zasluži," je poudarila.
Finančno ministrstvo že pripravlja primopredajni zapisnik, v katerem bo med drugim nekaj zakonskih predlogov, ki so vezani na prenos evropske zakonodaje in bi morali biti uveljavljeni do konca leta. Pripravljeni bodo tudi vsebinski premisleki glede potrebnih sprememb na davčnem področju, upravljanja z državnim premoženjem in zaključevanja dela Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). "To so vse ključni elementi, kjer je treba nadaljevati z delom," je navedla.
Uravnoteženje javnih financ
Med dosežki mandata je izpostavila preboj pri uravnoteženju javnih financ - tako z vidika zmanjševanja primanjkljaja sektorja država in obsega dolga v BDP. "Tukaj smo dosegli izjemne uspehe. Ko je vlada leta 2014 začela mandat, je bil primanjkljaj pri 5,5 odstotka BDP, letošnje leto bomo po pričakovanjih zaključili z 0,4 odstotka presežka," je dejala. Dolg naj bi konec leta dosegel nekaj več kot 69 odstotkov BDP, potem ko je bil leta 2015 pri 83 odstotkih. "In to kljub temu, da ohranjamo solidne likvidnostne rezerve za potrebe prihodnjega financiranja," je poudarila.
Vraničar Ermanova je ponosna na sodelavce, še posebej je izpostavila sodelavce iz zakladnice, ki so z uspešnim upravljanjem dolga uspeli podaljšati ročnost slovenskega dolga in znižati implicitno obrestno mero. Poleg tega so z odkupom obveznic z visokimi obrestnimi merami in izdajo novega dolga z veliko nižjo obrestno mero stroške državnega proračuna za servisiranje dolga uspeli znižati za več kot 280 milijonov, ki so jih lahko namenili za druge prioritete. Poseben preboj je bil po njenih besedah narejen na področju zmanjševanja administrativnih bremen in zajezitvi sive ekonomije pri izdajanju računov, s katero so v proračunu zagotovili preko 80 milijonov dodatnih sredstev, ne da bi poviševali nominalne stopnje dajatev.
Podrejenci in davek na nepremičnine
Kljub temu da se lahko pohvali s stabilizacijo javnih financ, pa vseh načrtov ni uspela uresničiti. "Mogoče še najbolj boli, da je bilo treba za vsako spremembo vložiti ogromno energije, več kot sem sprva pričakovala. Zagotovo me skrbi, da nismo uspeli v DZ sprejeti predloga zakona, ki ureja postopke pravnega varstva imetnikov podrejenih obveznosti bank, ki so bile deležne državnih pomoči v letu 2013 oz. 2014. Menim, da je to eden vsebinsko najpomembnejših aktov finančnega ministrstva, ki žal ni imel dovolj politične podpore, da bi ljudje, ki se počutijo oškodovane, imeli možnost svoje stališče preveriti po sodni poti," je navedla. Predlog zakona je sicer pripravljen, Vraničar Ermanova pa upa, da bo naslednja ekipa na finančnem ministrstvu delo na tem področju nadaljevala.
Žalosti jo tudi počasen napredek pri uvajanju davka na nepremične. Na ministrstvu so s sprejetjem novega zakona izboljšali podlago za množično vrednotenje nepremičnin, saj brez dobrih podatkov o vrednosti nepremičnin ni mogoče prenoviti davčnega sistema, vendar z drugim predlogom, zakonom o davku na nepremičnine, ni uspela priti v DZ. "Želela bi si, da bi bila vlada malo bolj ambiciozna," je poudarila.
Ponovno v vladi?
Vraničar Ermanova o tem, ali bi želela sodelovati v ekipi prihodnjega finančnega ministra, še ni razmišljala. "Strokovnega sodelovanja nikoli doslej nisem odrekla in ga vnaprej ne bi, vse pa je odvisno od tega, kakšna bi bila vsebina dela in kako bi se, kdorkoli se bo že usedel na to mesto, ujeli. Ključna je pa vsebina," je poudarila.
Finančno ministrstvo je sicer v koalicijskih pogajanjih šesterice strank izdelalo preračune predlaganih ukrepov, ki so po neuradnih podatkih nanesli za 1,7 milijarde evrov. "Po strokovni plati smo to nalogo z veseljem sprejeli, saj se nam zdi odgovorno, da že v tej fazi koalicijskih pogajanj preverijo, ali obstajajo javnofinančne možnosti za izvedo posameznih ukrepov".
Finančna ministrica je imela sicer v iztekajočem se mandatu veliko dela z usklajevanjem finančnih potreb ministrstev. "Mogoče se je v javnosti največ govorilo o usklajevanjih, ki smo jih imeli z ministrstvom za zdravje, čeprav so bila tudi usklajevanja z drugimi ministrstvi intenzivna. Zagotovo pa je sistemski poseg v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju eden od najtežjih sistemskih posegov, ki jih je vlada skušala uveljaviti," je ocenila.
Veliko želja, malo racionalnosti
Žalosti jo, da je bilo s strani ministrov pogosto izraženih zelo veliko dodatnih potreb, relativno malo pa je bilo narejenega na bolj racionalni uporabi sredstev. "Mislim, da ni ključno vprašanje v tem, koliko dodatnih sredstev bomo za skrajševanje čakalnih dob namenili, ključno vprašanje je v tem, s katerimi racionalnimi ukrepi lahko vzpostavimo sistem, ki bo omogočal hitro obravnavo bolnikov. Ko bo ta oblikovan, je treba nanj pripeti finančne posledice. Ni mi všeč logika, da se najprej vpraša, koliko denarja je na razpolago, ne pa, kako bomo razpoložljiva sredstva racionalno in učinkovito porabili," je orisala.
Zdravstvena blagajna sicer še nikoli ni imela toliko prihodkov, kot jih ima letos, vendar pa so tudi potrebe vedno večje. Po besedah ministrice je financiranje zdravstvene blagajne zelo volatilno in odvisno od gibanja plač ter zaposlenosti ali drugače od števila zavarovancev. Deloma so se tega vprašanja v tem mandatu lotili z dogovorom, da se na državni proračun prenese financiranje tistih stroškov iz zdravstvene blagajne, ki niso zdravstvene storitve.
O znižanju dohodninske stopnje
Že pred volitvami so stranke veliko pozornosti namenjale tudi vprašanju morebitne razbremenitve najvišjega dohodninskega razreda, ki sicer zajame le ozek krog davčnih zavezancev. Dejanski prihodki, ki jih dobimo iz tega naslova, so relativno majhni v primerjavi z 2,2 milijarde evrov, ki jih letno poberemo iz naslova dohodnine. Da bi samo ta ukrep rezultiral v dodati potrošnji in zaposlovanju, s katerim bi si povrnili celotni znesek izpada, je po njenem mnenju težko pričakovati. Poleg tega do takšnih posrednih učinkov sprememb davčnih stopenj pride s časovnim zamikom in definitivno ne znotraj posameznega koledarskega leta.
"Zaradi tega 50-odstotnega razreda pa slovenski dohodninski sistem v primerjavi s tujimi izgleda zelo obremenjujoč. Znižanje te stopnje pod 50 odstotkov bi lahko zelo doprineslo k mednarodni konkurenčnosti slovenskega prostora za nove zaposlitve iz tujine. Nikakor pa ne menim, da bi to bil edini ali pa najpomembnejši ukrep," je poudarila Vraničar Ermanova.
"Demografski sklad mora biti finančni vlagatelj"
Pred novo vlado bodo tudi veliki izzivi zaradi demografskih sprememb, ki terjajo premislek, ne samo glede ustanovitve demografskega sklada, temveč tudi glede politike zaposlovanja, pokojninskega sistema, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Kratkoročno je treba nadaljevati s spremembami pokojninskega sistema, saj konec leta 2019 potečejo vsa prehodna obdobja iz leta 2012.
Demografski sklad po besedah ministrice predstavlja instrument zagotavljanja prihodkov za pokojninsko blagajno na srednji in dolgi rok. Zaradi staranja prebivalstva se namreč skokovito povečujejo predvsem odhodki pokojninske blagajne; največji porast se pričakuje po letu 2035. Da ne bi takrat bil pritisk na transfer iz državnega proračuna prevelik, je treba že danes razmišljati o tem.
Predlog zakona o demografskem skladu bo eden od predlogov, ki bo pričakal njenega naslednika. Predlog je na strokovni ravni pripravljen in v veliki meri usklajen z dosedanjimi koalicijskimi strankami. "Ključno je zavedanje, da demografski sklad ni namenjen aktivnemu upravljanju s strateškimi naložbami," je izpostavila Vraničar Ermanova.
"Tukaj je nastal ključen razkorak, zaradi katerega zakona nismo uspeli spraviti v DZ. Ker je bil del javnosti in politike prepričan, da bi demografski sklad moral biti lastnik strateških naložb. Prepričana sem, da mora biti demografski sklad finančni vlagatelj in da je njegova naloga, da zagotavlja čim višji donos. Tega pa lahko zagotavlja s tem, da ima svoje naložbe razpršene, kot je to v tujini. Takšne naložbe omogočajo varnost, saj ne temeljijo le na nekaj naložbah," je sklenila ministrica.
