Ne spreglejte naslednjega Agrobiznis dogodka, prijavite se na brezplačne e-novice.
Vaši podatki so na varnem. Časnik Finance se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranil in uporabljal samo za obveščanje o Agrobiznis dogodkih ter jih ne bo posredoval tretjim osebam. Odjavna povezava se nahaja na dnu vsakega biltena.
S potrditvijo se strinjate s politiko zasebnosti Časnika Finance.
V soboto, 23. marca, bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani dogodek Podeželje v mestu, kjer bodo kmetije ponujale svoje dobrote zs veliko noč.
Hren je nepogrešljiv na velikonočni mizi, a pridelava zahteva veliko ročnega dela, z uporabo foliarnega sredstva za krepitev fotosinteze Agrosol pa odpade precej ročnega dela pri pridelavi hrena
Ves sadjarski sektor v EU je v težavah, pri jabolkih pa so težave največje, ker je letina rekordna. Sadjarji doživljajo eno najslabših let – sadja je veliko, cena nizka, delavcev za obiranje primanjkuje, stroški rastejo, prodaja je trenutno pod pričakovanji. Kaj so možne rešitve?
1. Kakovost sadja pred količino
Pri nas jabolka rastejo v 58 odstotkih vseh intenzivnih sadovnjakov, letos jih bo po ocenah od 65 do 75 tisoč ton. »Prednost bi bilo dobro dati vrhunski kakovosti pred količino, kar pomeni manjši hektarski donos. Cilj bi bil pod mrežo proti toči in z namakanjem pridelati od 40 do 50 ton vrhunskih jabolk na hektar, in ne več do 70 ton na hektar. Takšno usmeritev so izbrali v Nemčiji, druge rešitve za Slovenijo ne vidim,« pravi Stanislav Tonjkos fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.
V Nemčiji razvijajo nove sorte tako imenovanih klubskih sort jabolk. Klub, ki vodi proizvodnjo takšnih jabolk, za klubske sorte podpiše pogodbo s pridelovalcem, kjer je natančno določeno vse od pridelave, pomoči svetovalcev do pravil pri trženju in prodaji. »Klubska jabolka v prodaji na debelo dosegajo ceno 80 in več centov na kilogram, kar je več kot dvakrat več od veleprodajne cene poljskih jabolk. Pridelava in trženje klubskih jabolk sta natančno organizirana in kontrolirana. S pridelavo klubskih jabolk se želi Nemčija ubraniti jabolk z vzhoda. Kaj takega bi lahko poskusili tudi pri nas,« razlaga Stanislav Tojnko.
2. Spodbudimo večjo porabo sadja
Statistika kaže, da pojemo manj sadja. Zdaj, ko ga je v izobilju, sadjarji razmišljajo, kako bi spodbudili večjo porabo. Količina porabljenega sadja na člana gospodinjstva se je v letih 2000–2015 zmanjšala za 35 odstotkov, s 34 kilogramov leta 2000 na 22 kilogramov leta 2015. V primerjavi z grozdjem, hruškami, marelicami in breskvami ter slivami se je najbolj zmanjšala prav poraba jabolk, od leta 2000 do 2015 kar za 38 odstotkov, povzemamo iz Strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2024. Sadje je zdravo in ima veliko dobrih lastnosti, ki bi jih bilo dobro sporočiti ljudem in jih motivirati za nakup. Jabolka se sama od sebe ne bodo prodajala.
3. Povezovanje pri trženju sadja
Da drug drugemu rušijo trg z nižanjem cene, priznavajo sadjarji sami. Z več koncev slišimo, da bi se morali povezati in skupaj tržiti jabolka in drugo sadje. »Čas je za skupni nastop na trgu po sistemu Južne Tirolske. Nekaj večjih sadjarskih podjetij lahko prodaja samostojno, mali sadjarji pa naj se povežejo v zadrugo ali organizacijo pridelovalcev in prodajajo prek nje,« meni Ivan Drev, direktor šaleške zadruge.
4. Velika pričakovanja ob vstopu v shemo izbrane kakovosti
Pridelovalci sadja se v želji, da bi povečali prepoznavnost lokalno pridelanega sadja in privabili nove kupce, vključujejo v shemo Izbrana kakovost. Izpolniti morajo pogoje, da je sadje pridelano v Sloveniji, optimalno zrelo, polnega okusa in da od sadovnjaka do kupca ni prepotovalo na tisoče kilometrov, potem dobijo certifikat in pravico do uporabe znaka izbrane kakovosti. Prednosti tako označenega sadja bodo najhitreje jeseni 2019 začeli oglaševati v medijih in po spletu. V letih 2020 in 2021 bodo v medijih oglaševali v času sezone češenj in jagodičevja ter pozno poleti in jeseni. Izbrana kakovost ima velik potencial, da spodbudi večjo porabo lokalno pridelanega sadja, če bo vzpostavljen učinkovit nadzor, da se z znakom izbrane kakovosti ne bo prodajalo sadje iz uvoza oziroma brez tega certifikata.
5. Tržne niše – od ekosadja do drugih vrst sadja in predelave
Povpraševanje po ekohrani raste, tudi ekološkega sadja je v EU premalo, zato se nekateri preusmerjajo v ekološko sadjarstvo. Pridelava je dražja, pridelek nekaj manjši, a cene višje. Za nekoga je tržna niša v ekološkem sadju, drugi pa svoje priložnosti iščejo v prehodu na nove vrste sadja. Kako se prestrukturirajo sadovnjaki, kaže statistika. Od leta 2012 do 2017 je manj sadovnjakov z jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, povečali pa so se intenzivni nasadi orehov, jagodičevja, češenj, marelic, sliv in kakija. Orehi od leta 2007 rastejo na dodatnih 169 hektarjih, jagodičevje na dodatnih 177 hektarjih, češnje, marelice, slive in češplje ter kaki pa na dodatnih 51 hektarjih. Za koga tretjega je lahko nova priložnost tudi v predelavi sadja. Ko so kutine obilno obrodile, so na ekokmetiji Vodnjov iz njih začeli delati sadne lističe. Iz kutin, lahko tudi iz več vrst sadja, skuhajo pire, ga namažejo na pekač in vso noč sušijo v dehidratorju, potem pa narežejo na lističe in dobijo zdrav »sadni čips«.
Pred pisanjem je smiselno prebrati
pravila foruma.
Uredništvo Finance.si bo po svoji presoji sporna sporočila izbrisalo
in po potrebi posameznim avtorjem odvzelo možnost pisanja.
Opozorilo: po
Kazenskem zakoniku KZ-1
je posameznik kazensko
odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe.
Finance bodo pomagale pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil,
če bodo k temu pozvane s strani pristojnih organov.
Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Podjetje Run Tiger je bilo med tistimi, ki so jim hekerji januarja blokirali profil na Amazonu, prodajo so preselili na druge spletne trgovine in lovijo cilj o petkratni rasti prodaje.
Zmagovalce v štirih kategorijah bomo razglasili 22. marca na 11. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Vabimo vas, da se nam pridružite in med prvimi čestitate nagrajencem.
Razvijajo nadomestke za živalske antibiotike, tehnologije za učinkovitejšo pridelavo ob manjši porabi semen in gnojil, učinkovito namakanje in še marsikaj
Medpanožne organizacije pripravljajo standardne klavzule o porazdelitvi vrednosti v verigi, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, in se dogovorijo, kako bo zanihala cena vsem v verigi, ko bi se podražila gnojila in bi rejci imeli višje stroške s prirejo mleka.
Potrebni piškotki zagotavljajo bistveno funkcionalnost. Spletna stran brez piškotkov ne more pravilno delovati in jih lahko izključite le s spreminjanjem nastavitev brskalnika.
Analitični piškotki nam pomagajo izboljšati našo spletno stran z zbiranjem in poročanjem podatkov o njeni uporabi.
Uporabljamo tržne piškotke za izboljšanje ustreznosti oglaševalskih akcij, ki ih prejemate.