Novice

Pet rešitev za sadjarje

Podporniki obveščajo
AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Velika noč se bliža, domače dobrote vas čakajo v Mercatorju
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Velika noč se bliža, domače dobrote vas čakajo v Mercatorju

Velike noči ni brez prazničnih dobrot – pirhov, šunke, hrena in potice

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Podeželje v mestu pred veliko nočjo
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Podeželje v mestu pred veliko nočjo

V soboto, 23. marca, bo med 8. in 14. uro na Pogačarjevem trgu v Ljubljani dogodek Podeželje v mestu, kjer bodo kmetije ponujale svoje dobrote zs veliko noč.

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
10 let uporabe Agrosola pri pridelavi hrena
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta 10 let uporabe Agrosola pri pridelavi hrena

Hren je nepogrešljiv na velikonočni mizi, a pridelava zahteva veliko ročnega dela, z uporabo foliarnega sredstva za krepitev fotosinteze Agrosol pa odpade precej ročnega dela pri pridelavi hrena

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Okvir pomoči: zaupajte nam svojo trajnostno zgodbo in sodelujte na razpisu
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Okvir pomoči: zaupajte nam svojo trajnostno zgodbo in sodelujte na razpisu

Skupina NLB vabi podjetja, da do 10. marca prijavijo svoje trajnostne rešitve in se potegujejo za finančno podporo in bančne ugodnosti

Avtor
avtor
18.10.2018 17:56
Čas branja: 12 min

Ves sadjarski sektor v EU je v težavah, pri jabolkih pa so težave največje, ker je letina rekordna. Sadjarji doživljajo eno najslabših let – sadja je veliko, cena nizka, delavcev za obiranje primanjkuje, stroški rastejo, prodaja je trenutno pod pričakovanji. Kaj so možne rešitve?

1. Kakovost sadja pred količino

Pri nas jabolka rastejo v 58 odstotkih vseh intenzivnih sadovnjakov, letos jih bo po ocenah od 65 do 75 tisoč ton. »Prednost bi bilo dobro dati vrhunski kakovosti pred količino, kar pomeni manjši hektarski donos. Cilj bi bil pod mrežo proti toči in z namakanjem pridelati od 40 do 50 ton vrhunskih jabolk na hektar, in ne več do 70 ton na hektar. Takšno usmeritev so izbrali v Nemčiji, druge rešitve za Slovenijo ne vidim,« pravi Stanislav Tonjko s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.

V Nemčiji razvijajo nove sorte tako imenovanih klubskih sort jabolk. Klub, ki vodi proizvodnjo takšnih jabolk, za klubske sorte podpiše pogodbo s pridelovalcem, kjer je natančno določeno vse od pridelave, pomoči svetovalcev do pravil pri trženju in prodaji. »Klubska jabolka v prodaji na debelo dosegajo ceno 80 in več centov na kilogram, kar je več kot dvakrat več od veleprodajne cene poljskih jabolk. Pridelava in trženje klubskih jabolk sta natančno organizirana in kontrolirana. S pridelavo klubskih jabolk se želi Nemčija ubraniti jabolk z vzhoda. Kaj takega bi lahko poskusili tudi pri nas,« razlaga Stanislav Tojnko.

2. Spodbudimo večjo porabo sadja

Statistika kaže, da pojemo manj sadja. Zdaj, ko ga je v izobilju, sadjarji razmišljajo, kako bi spodbudili večjo porabo. Količina porabljenega sadja na člana gospodinjstva se je v letih 2000–2015 zmanjšala za 35 odstotkov, s 34 kilogramov leta 2000 na 22 kilogramov leta 2015. V primerjavi z grozdjem, hruškami, marelicami in breskvami ter slivami se je najbolj zmanjšala prav poraba jabolk, od leta 2000 do 2015 kar za 38 odstotkov, povzemamo iz Strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2024. Sadje je zdravo in ima veliko dobrih lastnosti, ki bi jih bilo dobro sporočiti ljudem in jih motivirati za nakup. Jabolka se sama od sebe ne bodo prodajala.

3. Povezovanje pri trženju sadja

Da drug drugemu rušijo trg z nižanjem cene, priznavajo sadjarji sami. Z več koncev slišimo, da bi se morali povezati in skupaj tržiti jabolka in drugo sadje. »Čas je za skupni nastop na trgu po sistemu Južne Tirolske. Nekaj večjih sadjarskih podjetij lahko prodaja samostojno, mali sadjarji pa naj se povežejo v zadrugo ali organizacijo pridelovalcev in prodajajo prek nje,« meni Ivan Drev, direktor šaleške zadruge.

4. Velika pričakovanja ob vstopu v shemo izbrane kakovosti

Pridelovalci sadja se v želji, da bi povečali prepoznavnost lokalno pridelanega sadja in privabili nove kupce, vključujejo v shemo Izbrana kakovost. Izpolniti morajo pogoje, da je sadje pridelano v Sloveniji, optimalno zrelo, polnega okusa in da od sadovnjaka do kupca ni prepotovalo na tisoče kilometrov, potem dobijo certifikat in pravico do uporabe znaka izbrane kakovosti. Prednosti tako označenega sadja bodo najhitreje jeseni 2019 začeli oglaševati v medijih in po spletu. V letih 2020 in 2021 bodo v medijih oglaševali v času sezone češenj in jagodičevja ter pozno poleti in jeseni. Izbrana kakovost ima velik potencial, da spodbudi večjo porabo lokalno pridelanega sadja, če bo vzpostavljen učinkovit nadzor, da se z znakom izbrane kakovosti ne bo prodajalo sadje iz uvoza oziroma brez tega certifikata.

5. Tržne niše – od ekosadja do drugih vrst sadja in predelave

Povpraševanje po ekohrani raste, tudi ekološkega sadja je v EU premalo, zato se nekateri preusmerjajo v ekološko sadjarstvo. Pridelava je dražja, pridelek nekaj manjši, a cene višje. Za nekoga je tržna niša v ekološkem sadju, drugi pa svoje priložnosti iščejo v prehodu na nove vrste sadja. Kako se prestrukturirajo sadovnjaki, kaže statistika. Od leta 2012 do 2017 je manj sadovnjakov z jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, povečali pa so se intenzivni nasadi orehov, jagodičevja, češenj, marelic, sliv in kakija. Orehi od leta 2007 rastejo na dodatnih 169 hektarjih, jagodičevje na dodatnih 177 hektarjih, češnje, marelice, slive in češplje ter kaki pa na dodatnih 51 hektarjih. Za koga tretjega je lahko nova priložnost tudi v predelavi sadja. Ko so kutine obilno obrodile, so na ekokmetiji Vodnjov iz njih začeli delati sadne lističe. Iz kutin, lahko tudi iz več vrst sadja, skuhajo pire, ga namažejo na pekač in vso noč sušijo v dehidratorju, potem pa narežejo na lističe in dobijo zdrav »sadni čips«.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
FINANCE
Nasveti o financiranju razvoja kmetije in refinanciranju posojil

Tudi o tem bomo v petek, 12. aprila, govorili na Svetovalnici za kmete in vas vabimo na ta posvet.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Z avtomatiziranim kokošnjakom run chicken villa zapuščajo Amazon

Podjetje Run Tiger je bilo med tistimi, ki so jim hekerji januarja blokirali profil na Amazonu, prodajo so preselili na druge spletne trgovine in lovijo cilj o petkratni rasti prodaje.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Predstavljamo finaliste izbora Najboljši agropodjetnik 2024
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Predstavljamo finaliste izbora Najboljši agropodjetnik 2024

Zmagovalce v štirih kategorijah bomo razglasili 22. marca na 11. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Vabimo vas, da se nam pridružite in med prvimi čestitate nagrajencem.

AGROBIZ
Agro HI-tech
Spoznajte 20 perspektivnih startupov s področja agrobiznisa
Agrobiznis
Agro HI-techPetra Šubic Spoznajte 20 perspektivnih startupov s področja agrobiznisa

Razvijajo nadomestke za živalske antibiotike, tehnologije za učinkovitejšo pridelavo ob manjši porabi semen in gnojil, učinkovito namakanje in še marsikaj

AGROBIZ
Novice
Objavljen je letošnji razpis za mlade kmete
Agrobiznis
NoviceUredništvo Agrobiznisa Objavljen je letošnji razpis za mlade kmete

Vloge mladih kmetov na ta razpis sprejemajo od 25. marca do 7. junija, objavili pa so še tri druge razpise

AGROBIZ
Agro Podjetnik
(video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic (video) Spoznajte zmagovalce izbora Najboljši agropodjetnik 2024

Zmagovalci so linija vložnin Domače dobrote Metka, kmetija Pr' Matevž, butična sirarna Golden Ring in Loška zadruga.

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Tako mlada kmetica uspešno vodi družinsko kmetijo pri Pragerskem
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Tako mlada kmetica uspešno vodi družinsko kmetijo pri Pragerskem

Pri 30 letih je Brigita Hergan naredila svoje prvo bučno in sončnično olje, pri 39 letih pa dobila možnost za prevzem družinske kmetije.

AGROBIZ
Novice
Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije: Čakamo na zeleno luč za medpanožne organizacije
Agrobiznis
INTERVJU
NovicePetra Šubic Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije: Čakamo na zeleno luč za medpanožne organizacije

Medpanožne organizacije pripravljajo standardne klavzule o porazdelitvi vrednosti v verigi, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, in se dogovorijo, kako bo zanihala cena vsem v verigi, ko bi se podražila gnojila in bi rejci imeli višje stroške s prirejo mleka.

AGROBIZ
Novice
Kmetje: V Ljubljani protesti, če do petka vlada ne sprejme naših zahtev
Agrobiznis
PROTEST KMETOV
NoviceJana Petkovšek Štakul Kmetje: V Ljubljani protesti, če do petka vlada ne sprejme naših zahtev 6

Med glavnimi zahtevami je umik obdavčitve plačil za območja z omejenimi oziroma težjimi pogoji za kmetovanje.