Med večdesetletnim službovanjem v ZRN sem kot projektant, nadzornik gradnje in vodja biroja med drugim strokovno svetoval tudi nekaterim županom različnih političnih strank. Navkljub mojim občasnim kritičnim ali celo »neprijetnim« strokovnim stališčem so mi ti župani radi (sem ter tja pa tudi neradi) prisluhnili, saj so lahko na tak način politično odločali na podlagi dobrega poznavanja, razumevanja in objektivne analize strokovnih problemov. Torej so bili tako strokovno objektivno informirani in tudi vedno predhodno dobro pripravljeni na strokovne protiargumente svojih političnih nasprotnikov.
Na moje vprašanje, zakaj si je izbral ravno mene (povrhu še kot tujca) za strokovnega svetovalca, mi je eden izmed teh županov dejal: »Svojih kolegov ne ocenjujem zgolj po njihovem strokovnem znanju, saj ne moremo vedeti vsega. Ocenjujem jih predvsem na podlagi strokovne kakovosti, timske sestave in zanesljivosti svetovalcev, ki so jih zbrali okoli sebe.«
Zatorej sem toliko bolj zgrožen nad nestrokovnimi izvajanji ustvarjalcev in zagovornikov strokovno zgrešenega, izredno pomanjkljivega prostorskega načrta (OPN) za Rožno dolino. Pokojni profesor za urbanizem na FAGG Sedlar bi svojčas verjetno že na vajah, kaj šele na izpitu kratko malo napodil študenta, ki bi se mu upal predložiti tako strokovno površen in pomanjkljiv prostorski načrt, brez preveritve geološko-hidravličnih parametrov celotnega območja, ocene zmogljivosti obstoječe komunalne infrastrukture, izdelanega koncepta potrebnih sanacij ter hudega zvečanja njene zmogljivosti, kakor tudi ocene pričakovanih posledic hudo povečanih obtežb in vplivov na sosedno bližnjo in širšo okolico…
Kratek odgovor g. Gajška (na vprašanje o hudo preobremenjeni obstoječi mešani kanalizaciji), da bo treba v Rožni dolini pač naknadno vsak obstoječ mešani kanal v cestiščih nadomestiti z dvema novima ločenima kanaloma (za strogo ločeni sušni oziroma padavinski odtok), je znak hudega strokovnega neznanja. Vsak gradbenik namreč ve, da se ločeni sistem kanalizacije začne v zgradbah na konkretnih mestih nastajanja (gospodinjskih in padavinskih) odtokov, zatorej zahteva predlagani ločeni sistem ločene cevi tudi v zgradbah in na zasebnih parcelah. Torej želi g. Gajšek osrečiti vse Rožnodolce še z naknadnim razbijanjem obstoječih cevi v hišah, ustreznim razkopavanjem dvorišč in polaganjem dodatnih cevi ter objektov na njihov zasebni račun. Draga zamenjava obstoječega mešanega omrežja na javnih površinah Rožne doline z dvema novima, na različnih nivojih vzporednima ločenima kanaloma v podtalnici (vključno z obnovljenimi cestišči, potrebno sanacijo in ojačanjem vodovodov ter drugih oskrbovalnih napeljav) pa bo dodatno zahtevala še na desetine milijonov evrov. Torej bo morala VO-KA posledično uporabnikom Rožne doline precej zvišati dajatve.
Tudi izraz »pozidanost« zemljišč (na primer 40-odstotna) je skrajno zavajajoč. Zanemarja namreč vse javne in zasebne tlakovane ter asfaltirane pohodne in prometne površine zunaj zazidave (običajno okoli 20 odstotkov). Pri hidravličnem izračunu kanalizacije uporabljamo zato strokovni izraz »utrjene površine«, ki nam podajo dejanski odstotek obremenitev (v tem primeru 60 odstotkov) padavinskih odtokov in s tem zahtevano dejansko zmogljivost kanalizacije.
Skrajni čas bo torej, da se politika neha bati in preneha eksistenčno preganjati »neprijetne« konstruktivne strokovne kritike in končno začne v dobrobit nas vseh enakopravno sodelovati z izkušeno, v praksi prekaljeno gradbeno stroko, ki bo tudi sanjarjenja določenih ljubljanskih arhitektov o »zgoščeni« velemestni silhueti Ljubljane postavila na trda realna tla.
Nemški pregovor pravi: »Neumnost je treba (pre)plačati.«
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
