"Zaenkrat gre vse gladko, sezona je super. Veseli me, da je ekipa res homogena, da so fantje pravi profesionalci. Velikokrat je za nekaj več pomembna 'štimunga' v ekipi, pozitivna energija, da vsak da od sebe 100 odstotkov. Z vsako malenkostjo, ki jo narediš, kapetan lažje naredi rezultat. Treba je počakati do nedelje. To je enodnevna dirka. Ogromno kolesarjev je v vrhunski formi," pravi doslej edini Slovenec z medaljo na cestni dirki. Hauptman je bil bronast leta 2001 v Lizboni, takrat na sprinterski trasi.
Žlahtnost njegove medalje je lani v Bergnu oplemenitil Roglič, ki je bil srebrn v vožnji na čas. Zasavec zaradi težav s komolcem drugega mesta v Innsbrucku ne bo branil, edini Slovenec na startu ure resnice bo Jan Tratnik, lani na Norveškem deseti.
"Jan se dobro počuti, je v dobri formi. V kronometru je svetovni vrh res širok. Nerad napovedujem, kakšen rezultat bo dosegel. Pripravljen je super, verjamem, da bo njegova dnevna forma enaka kot lani, ko je končal med 10. Počakati bo treba na kronometer, da bomo videli, kaj to pomeni rezultatsko," je o tem dejal Hauptman.
Slovenski selektor je vesel tudi, ker ima v osmerici kolesarjev tudi Špilak. Prekmurec je lahko dodana vrednost slovenske reprezentance, saj velja za odličnega kolesarja v vožnji navkreber. "S Simonom sva v stikih že celo sezono, že pred lanskim SP sva se začela pogovarjati. Verjamem, da bo prišel pripravljen in bo tudi on dodal svoj doprinos."
Špilak bo glede na traso in spremenljive vremenske razmere lahko predstavljal Hauptmanovega aduta, ko bo dirka šla "na nož". Slovenski selektor o tem pravi: "Ne samo Simon, vsi Slovenci so lahko asi v rokavu na svoji progi in ob svoji priložnosti. Simon je super, ko je v formi. Dober je, če je vreme slabo, če dežuje. V Innsbrucku se lahko zgodi vse, lahko je 25 stopinj Celzija in sonce, lahko je 5 stopinj in dež."
Hauptman je letos tri konce tedna preživel v Innsbrucku in dodobra preučil vse trase. "Cestna dirka res ni lahka. Po 50 kilometrih je prvi resen vzpon, ki je težji kot ta na krogih. Sedemkrat kolesarje čaka vzpon mimo skakalnice. Zadnji vzpon je res ekstremno težek. En kilometer je povprečna klančina 18-odstotna, na najhujših delih dosega 28 odstotkov. Sam sem ga preizkusil na kolesu. Moja pripravljenost ni taka, da bi se lahko primerjal s kolesarji, je pa taka, da občutiš, da je vzpon nekaj posebnega. Težko je najti podobno strm vzpon v Sloveniji."
