Ob nedavnem umiku študentske hrane s prodajnih polic je marsikateri sledilec pravil zdravega prehranjevanja zastrigel z ušesi. Ni bilo prvič letos, da se je na seznamu za umik s polic trgovin znašel izdelek z oznako, ki namiguje na to, da je živilo prijazno do zdravja.
Umik študentske hrane Bio zone s prodajnih polic Mercatorja je prilil vodo na mlin tistih, ki so prepričani, da je ves pomp okoli izdelkov z oznakama eko in bio privlečen za lase. Tokrat sicer ni bil sporen način pridelave, ampak presežene najvišje vrednosti strupenih aflatoksinov, ki se očitno skrivajo tudi v tako imenovani zdravi hrani.
Previdnost pri državah uvoza Določene države, proizvajalke različnih izdelkov, so bile prepoznane kot problematične zaradi aflatoksinov in uvrščene na seznam držav, za katere veljajo posebne kontrole in vzorčenje že ob uvozu. Med temi živili so denimo oreščki in arašidi iz Brazilije ter njihovi proizvodi, pistacije iz ZDA, fige in lešniki iz Turčije, začimbna paprika iz Indije in poper iz Etiopije. Največkrat so na seznamu navedeni arašidi, ki so lahko problematični, če prihajajo iz Brazilije, Kitajske, Egipta, Gane, Indije, Argentine, Bolivije, Gambije, z Madagaskarja, iz Senegala ali Sudana. |
Strupi na policah z zdravo hrano
Kaj so aflatoksini, ki nam jih lahko prodajo tudi med hrano s polic, kjer je zdrava hrana? Na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje izvemo, da gre za naravne strupe, ki jih sproščajo tri vrste gliv rodu Aspergillus – A. flavus, A. parasiticus in A. nomius. Z njimi so najpogosteje onesnaženi oreščki, zemeljski oreščki, fige in drugo suho sadje, začimbe, surova rastlinska olja, kakavova zrna in koruza pa tudi mleko in mlečni proizvodi živine, ki je uživala z aflatoksini onesnaženo krmo, celo kruh. V telesu v večjih količinah niso samo škodljivi, ampak celo izjemno nevarni: povzročijo lahko odpoved jeter, poškodujejo genetski material, ogrozijo zarodek in spadajo med najbolj kancerogene snovi!
Medtem ko majhna vsebnost aflatoksinov, ki jih zaužijemo s hrano, povzroči nedolžne težave, kot so kožni izpuščaj, glavobol in siljenje na bruhanje, nas lahko večje količine spravijo pod rušo. Letos so živila s prodajnih polic v Sloveniji zaradi presežnih vrednosti aflatoksina umaknili trikrat – poleg študentske hrane Bio zone 30. junija še lešnike iste znamke, riž basmati iz Ete Kamnik pa je proizvajalec sam odpoklical 30. maja. V letu 2016 je v Sloveniji v EU RASFF-sistem (sistem hitrega obveščanja o za zdravje škodljivih živil in krme) prijavila 32 pošiljk živil, ki so bila prepoznana kot nevarna. Aflatoksini so bili razlog za tri pošiljke koruze, eno pošiljko suhega sadja in eno pošiljko zelišč.
Tudi zelenjava ubija
Če bi naše zdravje ogrožalo uživanje živil, ki nam jih kot problematične predstavljajo novodobni guruji zdrave prehrane, denimo rdečega mesa, da o industrijsko predelani hrani sploh ne govorimo, se ne bi čudili, nas pa potencialna zastrupitev s hrano, ki velja za zdravo, ujame nepripravljene. Verjetno se še spominjate afere z zelenjavo španskega proizvajalca iz leta 2011; organsko pridelana zelenjava, kumare, jajčevci in paradižnik, je bila okužena z bakterijo E. coli. V Nemčiji je okužena zelenjava povzročila celo smrtne žrtve in največji izbruh okužbe s to bakterijo v državi. V Avstriji, kjer so zelenjavo pravočasno umaknili s prodajnih polic, so jo med drugim ponujali v dunajskih izpostavah trgovske verige z organsko pridelano hrano Biomarkt. Številni strokovnjaki so takrat opozorili, da organska zelenjava ni imuna proti okužbam, prav tako ni zagotovila, da v njej ni strupov, saj so ti že v zemlji.
Grški prehranski strokovnjaki Faidon Magkos, Fotini Arvaniti in Antonis Zampelas iz laboratorija za nutricionistiko in klinično dietetiko z atenske univerze Harokopio poudarjajo, da organsko predelana sadje in zelenjava navadno res vsebujeta manj agrokemičnih snovi kakor navadno gojena zelenjava, vendar ne gre za bistvene razlike, saj je teh snovi pri obeh vrstah sadja in zelenjave malo. Organska zelenjava je siromašnejša z nitrati (ali je to dobro, je stvar debate), med eno in drugo zelenjavo in sadjem pa ni razlik, kar se tiče vsebnosti škodljivih snovi iz okolja, torej kadmija in drugih težkih kovin. Organsko pridelano sadje in zelenjava še vedno pomenita tveganje za rastlinske toksine, biološke pesticide in patogene mikroorganizme. Na podlagi rezultatov analiz poudarjajo, da »organsko ne pomeni avtomatično tudi zdravo«.
Je domače varnejše? Kupovanje slovenske hrane je lahko boljše, ni pa nujno. Nekatera prehranska podjetja surovine za hrano, ki jo prodajajo pod slovensko znamko, kupujejo drugod in tako v resnici pod znamko slovenskega pršuta jemo meso iz Madžarske. Še najbolj varno lahko jemo, če kupujemo pri kmetu, za katerega vemo, kje in kako prideluje hrano oziroma redi živino. In seveda če je okolje, kjer je kmetija, res neoporečno. |
Onesnaženi eko in bio
Med živili, ki so jih pri nas letos umaknili s prodajnih polic, so trije izdelki z oznako bio (študentska hrana in lešniki Bio zone iz Mercatorja ter Bio prosene kroglice Barbecue iz Lidla Slovenija zaradi prisotnosti salmonele). Med eko izdelki je umik doletel ekološko hladno stiskano olje črne kumine proizvajalca Oleador v 250-ml pakiranju, v katerem je bila ugotovljena presežena vrednost policikličnih aromatskih ogljikovodikov. Na seznamu, ki ga na svoji spletni strani objavlja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), so med umaknjenimi živili nesorazmerno pogosti prav izdelki z oznako eko in bio. Je to zato, ker ta živila bolj preverjamo ali ker so bolj izpostavljena okužbam oziroma zastrupitvam?
»Evropska in nacionalna zakonodaja določata pravila pridelave in predelave ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil. Natančno so definirane snovi, ki se v ekološki proizvodnji ne smejo uporabljati. Nekaterih vsebin pa ekološki predpisi ne določajo, saj so stvar splošne živilske zakonodaje, ki velja tako za ekološka kot tudi za konvencionalna živila (npr. vsebnost onesnaževal v živilih). Oznaka ekološki je prostovoljna oznaka, ki jo je mogoče uporabljati ob izpolnjevanju predpisanih pogojev, a še vedno morajo ti proizvodi izpolnjevati vse predpisane zahteve glede obveznih navedb na označbi in glede predpisanih lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati vsa živila, da so lahko v prometu,« so nam razložili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Kdo skrbi za varnost
Splošne zahteve, biološko in kemijsko varnost živil pri nas opredeljuje živilska zakonodaja, ki nosilcem živilske dejavnosti postavlja zahteve glede označevanja, predstavljanja in oglaševanja živil, vključno z zdravstvenimi in prehranskimi trditvami na živilih. Evropske uredbe glede živil, ki jih upoštevamo tudi pri nas, so pogosto strožje kot denimo ameriške. Proizvajalec mora neoporečnost živila nadzorovati in zagotavljati sam, preverjajo jih tudi inšpektorji. Kadar naletijo na oporečno hrano, jo umaknejo. Podatke o tem lahko spremljamo na http://www.uvhvvr.gov.si. Sicer pa lahko v vseh živilih, ne glede, ali so ekološke, integrirane, konvencionalne ali druge pridelave oz. predelave, najdemo kemijske, mikrobiološke ali fizikalne dejavnike tveganja, poudarjajo na upravi za varno hrano. Umiki pomenijo, da se za zdravje nevarni izdelki le ne znajdejo v naših košaricah.
Če izdelki na policah z zdravo hrano ne zagotavljajo varnosti, če je lahko oporečna celo zelenjava, kaj sploh lahko še jemo? »Preventiva pri nakupu so naša čutila pa tudi rok uporabe,« sporočajo z ZPS. Čeprav moramo pri okužbah živil s snovmi, kot so aflatoksini, zaupati stroki, saj brez laboratorijskih raziskav okužbe ne moremo prepoznati, pa se lahko potencialno nevarnim živilom izognemo z nekaj zdrave pameti. Pri oreških ali semenih in kašah ter moki smo pozorni na to, ali je na živilu plesen oziroma ali ima izdelek vonj po plesnobi. Če ga ima, je v njem zagotovo kak mikotoksin, poudarjajo na ZPS. »Neustrezna organoleptika (vonj, okus, videz) je lahko kazalnik različnih kemijskih oz. mikrobioloških dejavnikov tveganja. Pred nakupom predpakiranih živil je smiselno preveriti, da so pakiranja nepoškodovana in hranjena v razmerah, ki jih na embalaži navaja odgovorni za izdelek. Odsvetujemo nakup na videz neobičajno vlažnih živil,« pravijo na upravi za varno hrano.
Mercator o umiku Bio zone Mercator je iz prodaje umaknil določen lot lešnikov in določen lot študentske hrane Bio zone, saj ravna v skladu s previdnostnim načelom in izdelke preventivno umakne že ob najmanjšem sumu na neskladnost. Sestavni del študentske mešanice je bil določen lot lešnikov, kjer so bili v celotni masi samo lokalizirano detektirani aflatoksini, ki sicer niso homogeno razporejeni. Če bi odvzeli dodatne vzorce, obstaja verjetnost, da bi bili izvidi na onesnaževala negativni. Na voljo imamo tudi proizvajalčevo analizo, ki kaže na odsotnost aflatoksinov. Vendar v Mercatorju redno izvajamo še dodatni interni monitoring suhega sadja in oreščkov in v primeru onesnaževala v surovini vse lote izdelka, ki so bili pakirani iz iste mase kot vzorec, preventivno izločimo. V naključnem vzorcu študentske hrane aflatoksini niso bili detektirani, vendar smo jih preventivno izločili iz prodaje, kot če bi šlo za najbolj neugoden rezultat. Onesnaževala, ki so naravno prisotna, se lahko pojavijo tudi v živilih ekološke pridelave, saj živila niso tretirana z nobenimi sredstvi. Mercator z vsemi razpoložljivimi načini in sredstvi deluje preventivno in v sodelovanju z akreditiranimi laboratoriji stalno izvaja tudi lasten nadzor, ob najmanjšem sumu na neskladnost pa izdelke umakne iz prodaje. Ker pristojne inšpekcijske službe stalno in strogo nadzirajo skladnost izdelkov, posebno živil, dokazuje, da sistem zagotavljanja varne hrane v Mercatorju deluje. |
