Današnje volitve v 250-članski spodnji dom afganistanske nacionalne skupščine doslej niso vzbujale večje zunanje pozornosti, čeprav bodo brez dvoma odločale o tem, kaj bo mednarodna skupnost s svojimi vojaškimi in diplomatskimi prizadevanji lahko storila za prihodnost države, v kateri je Nato konec leta 2014 formalno končal bojne operacije. Pod bremenom predvolilnega nasilja, ki je terjalo življenja vsaj desetih kandidatov, v sredo pa tudi vplivnega poveljnika kandaharske policije, generala Abdula Razeka, in z možnimi volilnimi prevarami se lahko znova razžari razdvojenost mednarodno podprte oblasti, ki je bila vzrok za dvakratno prestavitev volitev, sprva napovedanih za oktober 2016 in nato za letošnji julij.
Da bi prevare preprečili, bodo na volitvah prvič uporabili priročne biometrične naprave. Naročili so jih več kot 20.000, da bi z obrazno prepoznavo in odvzemom prstnih odtisov zagotovili, da nihče ne bi volil dvakrat. Kakšna posebna prepreka načrtovanim prevaram naj to sicer ne bi bilo, kajti naprave niso preizkušene, sistem prepoznave ni povezan, do odročnejših območij pa tudi niso prišle.
Po navedbah volilne komisije je registriranih nekaj manj kot devet milijonov volilcev, a so v nekaterih provincah zaznali močno preveliko število registracij glede na ocenjeno prebivalstvo z volilno pravico, v drugih pa znatno prenizko. To je bil tudi povod za odlog volitev v provinci Gazni, kjer se je do konca avgusta registriralo manj kot deset odstotkov potencialnih volilcev glede na ocenjeno število prebivalcev, za nameček pa niso razrešili zapleta z razdelitvijo volilnih okrajev. Vseh provinc je 34, glasovanje pa bodo izvedli v 32. Tik pred zdajci so jih za teden dni prestavili v Kandaharju zaradi že omenjenega atentata na Razeka v trenutku, ko se je tam mudil poveljnik podpornih sil Nata v Afganistanu, general Scott Miller, ki pa po lastnih navedbah ni bil tarča napada. Iz varnostnih razlogov pa bo zaprta četrtina predvidenih volišč po državi.
Talibani grozijo
Tokratne parlamentarne volitve so tretje po ameriški invaziji leta 2001, zadnje so bile leta 2010, redni mandat tedaj izvoljenih poslancev pa se je iztekel jeseni 2015. Eden od vzrokov za triletno odlaganje volitev je bila oblastna blokada po predsedniških volitvah leta 2014, ki je Afganistan pripeljala na rob nove državljanske vojne, končala pa se je s posredovanjem ZDA z oblikovanjem sedanje vlade nacionalne enotnosti z izvoljenim Ašrafom Ganijem kot predsednikom in njegovim rivalom Abdulahom Abdulahom kot ministrskim predsednikom po položaju, a ne po nazivu. Pogoji za današnje volitve so dozoreli z reformiranim volilnim sistemom in prenovljeno registracijo volilcev ter z oceno, da bo 54.000 pripadnikov varnostnih sil zagotovilo njihovo varno izvedbo. Dogajanje pred volitvami pa tovrstnega optimizma ne upravičuje. Talibani so ob večkratnem pozivu k bojkotu volitev zagrozili z zaporami cest in »strogim opazovanjem« vseh, ki se bodo udeležili volitev, ki so po njihovem »tuja zarota za podaljševanje okupacije«.
Več kot volilna udeležba naj bi o učinkovitosti njihovih groženj in tudi o stopnji splošne družbene preobrazbe Afganistana povedal volilni uspeh kandidatk. Teh je nekaj več kot 400, zgovorna pa bo vsaka njihova izvolitev nad ustavno zagotovljeno kvoto 68 parlamentarnih sedežev. Zaradi zapletenega preštevanja glasov in naknadnega večkratnega preverjanja bodo preliminarni rezultati znani čez kakšne tri tedne, končne pa napovedujejo do 20. decembra.
