V otroških letih smo se pogosto igrali tako, da smo iskali skriti zaklad. Na zemljevidu smo ga označili s črko X in se nato podali v lov. Najspretnejši se je z nagrado v višini nekaj tedanjih jugoslovanskih dinarjev podal v trgovino in si privoščil sladoled ali čokolado. Da imajo svoj zaklad, vreden iskanja, pravijo tudi pri Oplu, pri čemer ga prav tako označujejo s črko X. Ta je postala sopomenka za njihove tri športne terence, ki jim je skupno predvsem to, da se v Evropi prodajajo kot vroče žemljice.
O najmanjšem crosslandu X, nekoliko večji mokki X in največjem grandlandu X smo že veliko pisali, tokrat pa bomo črnilo prelivali z dodatnim razlogom – vsi trije se namreč že ponašajo z motorji najzahtevnejšega okoljskega standarda euro 6d-TEMP, ki bo za vsa novoregistrirana vozila začel veljati s 1. septembrom 2019. Bil naj bi zagotovilo, da lastniki ne bodo prizadeti zaradi morebitnih novih prepovedi, ki bodo oddaljila okolju manj prijazne avtomobile od mestnih središč.
Ko beseda nanese na športne terence, Evropejci od navdušenja skačejo visoko v zrak, še posebno manjši so noro priljubljeni, saj se je trg zanje med letoma 2012 in 2017 povečal kar štirikratno, do leta 2020 pa pričakujejo, da bo dosegel številko 2,1 milijona. »Od začetka prodaje smo prejeli 900.000 naročil za mokko, 125.000 za crosslanda in 85.000 za grandlanda. Letos je prvo leto, ko so vsi trije naprodaj. Te številke kažejo, da smo z njimi zadeli v polno. Čeprav so različni, jih vseeno združujejo značilne Oplove odlike, kot so inovativne funkcije za dostopno ceno, zato nagovarjajo širši krog kupcev,« pravi direktor trženja in prodaje Peter Küspert. Zanimivo, da se pri vseh treh športnih terencih večina kupcev odloča za višjo stopnjo opreme, mokka X pa se odlično prodaja v kombinaciji s štirikolesnim pogonom, ki je v Evropi zmagovalna.
Odgovorni za znamko iz Rüsselsheima se hvalijo, da imajo pri športno-terenskih trojčkih na voljo kar 90 kombinacij motorjev, menjalnikov in opreme, sami pa smo pri testiranjih izbrali tri. Crosslanda X smo tako vozili z vstopnim 1,5-litrskim dizelskim motorjem, pri čemer smo se čudili, da je 102-glava čreda konj tako zelo poskočna, ob porabi 4,4 litra pa smo se skušali spomniti, kdaj smo bili nazadnje za volanskim obročem tako varčnega vozila. Neuspešno. Nekaj posebnega je bil grandland X z najzmogljivejšim 2-litrskim dizelskim motorjem, ki ponuja najboljše iz dveh svetov – zmogljivosti, saj je maksimalna hitrost kar 214 km/h, in varčnosti, ki ob povprečju okoli šest litrov zagotavlja, da bodo tudi najbolj zagreti zeleni ostali tiho. Najponosnejši pa smo bili, ko smo prav tako v grandlandu X pritiskali stopalko za plin 1,2-litrskega turbomotorja (130 KM). Z razlogom: bili smo med prvimi, saj kombinacija z 8-stopenjskim samodejnim menjalnikom še ni naprodaj. Naše priporočilo: vredna je resnega razmisleka. Vsi trije motorji seveda ustrezajo novi okoljski normi.
Ste se tudi sami kdaj znašli v situaciji, ko ste bentili, ker je bila dejanska poraba goriva občutno višja od tiste, ki so jo navajali v katalogih? To anomalijo zdaj odpravlja postopek WLTP (več o njem bomo napisali v bližnji prihodnosti), ki bo s 1. septembrom letos obvezen za vsa na novo registrirana vozila in bo nadomestil prej uporabljeni vozni cikel NEDC. Uporabnikom bodo tako zagotovili realnejše podatke o porabi goriva. »Prednost novega merilnega cikla je, da so si podatki, pridobljeni uradno v laboratoriju in na cesti, precej bliže, kot so si bili v preteklosti. Odstopanje bo namreč največ 20 odstotkov. Seveda so nova testiranja zahtevna, zanje porabimo tudi več časa, in sicer osem dni. Poznamo štiri faze testiranja, in sicer pri nizki, zmerni, visoki in zelo visoki hitrosti, teste pa opravljamo tako pozimi kot poleti. Vse razmere moramo vnaprej predvideti, da so podatki realni. Seveda takšna testiranja niso poceni, govorimo o več milijonih evrov. Alternative zanje ni, smo pa slišali, da imajo določene znamke pri pravočasnem certificiranju vseh modelov težave,« je pojasnil inženir Alex Regne Gläser. Na vprašanje, ali bodo avtomobili zaradi novega merilnega cikla postali dražji, je dejal: »Stranke naj ne bi občutile teh stroškov pri končni ceni, je pa res, da bo zaradi višjih izpustov v nekaterih državah obdavčitev višja.« Prve ocene v Sloveniji kažejo, da bodo avti dražji, ker bodo izpusti zaradi natančnejših meritev višji (v Sloveniji je namreč davek na motorna vozila vezan prav na izpuste CO
2
), pri dobavi pa lahko pričakujemo zamude.
