Tiskane izdaje
Ljubljana - Danes popoldne je bil v povsem polni ljubljanski stolnici sv. Nikolaja posvečen in umeščen novi ljubljanski nadškof metropolit Strane Zore, ki ga je papež na to mesto imenoval 4. oktobra. Zore si je za škofovsko geslo izbral svetopisemske besede Veselite se v Gospodu.
S tem je ljubljanska nadškofija dobila ordinarija po več kot letu letu, odkar je moral s tega mesta odstopiti dr. Anton Stres po finančnem polomu mariborske nadškofije, kjer je pred tem služboval kot nadškof pomočnik.
Preden se je novi nadškof napotil v stolnico, so se v frančiškanski cerkvi na Tromostovju, kjer je kot kot provincial slovenskih frančikanov služboval, na liturgični slovesnosti od njega poslovili sobratje frančiškani ter župljani frančiškanskih župnij in ga zatem v procesiji pospremili na poti v stolno cerkev. Sobratje so mu na slovesnosti izročili ključe hiše, kjer je do zdaj bival, z besedami, da bo lahko kadar koli prišel nazaj.
Glavni škof posvečevalec je bil apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Juliusz Janusz, ki je imel tudi pomembno besedo pri izbiri novega nadškofa, soposvečevalca pa sta bila novomeški škof in dosedanji upravitelj ljubljanske nadškofije Andrej Glavan in upravitelj mariborske nadškofije, celjski škof Stanislav Lipovšek.
Na slovesnosti so bili, kakor ponavadi, najvišji predstavniki političnega in javnega življenja, med njimi predsednik Borut Pahor, premier Miro Cerar, predsednik državenga zbora Milan Brglez, rektor univerze Ivan Svetlik, sodnika ustavnega in vrhovnega sodišča Miroslav Mozetič in Branko Mozetič, župan Zoran Janković, evropski poslanci ...
Navzoči so bili tudi kardinal Franc Rode, aktivni in upokojeni slovenski škofje ter škofje iz sosednjih držav ter številni duhovniki, redovniki in verniki.
Že uro pred začetkom slovesnosti je bila pred glavnim vhodom v stolnico zbranih ogromno ljudi - ne le iz Ljubljane - , ki so si z zgodnjim prihodom želeli zagotoviti prostor v notranjosti. Pravladujoča tema njihovih pogovorov je bila, kdaj bo nadškofa dobil tudi Maribor, s spremljajočimi komentarji o dolgovih tamkajšnje nadškofije.
Zore hvaležen Frančišku, ki ga je imenoval za nadškofa
Sprememba bo zanj nedvomno velika, služba, ki jo je prevzel, veliko zahtevnejša od službe provinciala slovenskih frančiškanov, ki jo je pred imenovanjem za nadškofa opravljal drugi petletni mandat. Prvič v petsto letih navzočnosti frančiškanov je eden od njih postal nadškof Ljubljane. Zdaj 56-letni Zore je v frančiškanski red vstopil let 1977, v duhovnika je bil posvečen leta 1985. Kot frančiškan je torej živel večji del svojega življenja, celih 37 let, in s škofovanjem se bo njegovo življenje korenito spremenilo.
V zahvali ob posvetitvi je nadškof Zore dejal, da je hvaležen papežu Frančišku, ki ga je na god sv. Frančiška Asiškega imenoval za ljubljanskga nadškofa. »Kakor sem v duhu pokorščine sprejel imenovanje, tako želim v duhu edinosti z njim sodelovati pri služenju celotnemu Božjemu ljudstvu in sodelovati pri oznanjevanju evangelija.«
Zahvala Stresu
Nadškof Zore se je na slovesnosti zahvalil tudi svojim predhodnikom na ljubljanskem škofovskem sedežu, posebej nadškofu Antonu Stresu in vmesnemu pastirju Andreju Glavanu. »Po vajini zaslugi sprejemam nadškofijo, ki je ves čas ostajala zvesta poslanstvu služenja ljudem.«
A Stresa, ki ga je Zore osebno nagovoril, na slovesnosti ni bilo, bil pa je povabljen tako kot vsi drugi upokojeni škofje. Prav tako nismo opazili nekdanjega mariborskega nadškofa Marjana Turnška, ki je moral tako kot Stres odstopiti na zahtevo iz Vatikana. Bila pa sta navzoča že prej razrešena mariborski in ljubljanski nadškof Franc Kramberger in Alojz Uran. Kramberger, ki se je sredi tega meseca znašel v sodni preiskavi, je bil v vidno slabi koži, medtem ko je bil Uran dobro razpoložen.
Komunikativni Rode
Najkomunikativnejši je bil - vsaj pred novinarskimi mikrofoni, diktafoni, fotoaparati, kamerami -, kakor vselej kardinal Franc Rode. Novinarjem, zbranim pred stolnico pred slovesnostjo, je povedal, kakšne so naloge novega nadškofa. »Veste, to so splošne naloge nadškofa. Predvsem, da vodi katoličane v Sloveniji in da jih poziva k življenju po evangeliju, da dela za spravo v slovenskem narodu in tudi, kot je že sam novi nadškof nakazal, da ureja odnose med cerkvijo in državo in skuša rešiti tista vprašanja, ki so na tem področju še odprta.«
Zore kot prevajalec
Kaj še novega povedati o nadškofou Zoretu?Poleg svojih duhovniških opravil je prevedel tudi več del iz različnih jezikov, zadnje, ki naj bi izšlo še letos, iz italijanščine in ima naslov Poročna skrivnost, njen avtor pa je kardinal Angelo Scola. Večina del, ki jih je izbral za prevajanje, govori o svetništvu in duhovnosti, med temi pa izstopa delo z naslovom Frančiškansko upravljanje ekonomije, priročnik o pregledni, solidarni in etični rabi ekonomskih virov.
Zore: razmere so se spremenile
Zore je pobožen, duhoven in skromen človek in to je bolj ali manj vse, kar kroži o njem. Doslej se v širši javnosti ni izpostavljal in edina sočnejša zanimivost, ki kroži o njem, je, da je na Teološki fakulteti v Ljubljani diplomiral o pisanju dr. Zdenka Roterja o cerkvi. Zdenko Roter je predaval sociologijo religije na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, zdajšnji Fakulteti za družbene vede. V zvezi s to diplomsko nalogo je vprašanje Zoretu v intervjuju, edinem daljšem doslej, zastavil novinar v zadnji številki Družine. Novinar ga je vprašal, ali mu bodo ugotovitve iz diplome prišle prav glede na to, da isti ljudje očitno še vedno iz ozadja krojijo slovenski tukaj in zdaj. Zore je odgovoril, da je na svojo diplomsko nalogo že sam pozabil, saj je od takrat minilo že natanko 30 let. In dodal: »Sloneti na razmišljanjih in analizah študenta iz sredine 80 let prejšnjega stoletja ne bi bil dokaz kakšne posebne prodornosti. Razmere in ljudje so se v tem času vendarle spremenili.« Ob tem je povedal, da sta imela takrat s profesorjem Francem Perkom, pri katerem je diplomiral, različne poglede. Sam je menil, da se pri dr. Roterju stvari spreminjajo metodološko, ne pa vsebinsko, profesor Perko pa je menil drugače.
Na podlagi stališč mladega fanta, diplomanta teologije, res ni mogoče presojati današnjega nadškofa v zrelih letih. Dodamo naj, da sta se Perko in Roter dobro razumela in v prenekaterih stališčih tudi ujemala. Kot dialoškega in realnega človeka se je Zore izkazal z naslednjimi besedami: »Ljudi, stvari in razmere je treba videti danes in ravnati na podlagi današnjega spoznanja, ne pa na podlagi zaprašenih diplom.«
Verouk naj ostane v župnijah
Po mnenju Staneta Zoreta, ki ga je izrazil tudi na tiskovni konferenci po imenovanju pred dobrim mesecem, je eno od bistvenih odprtih vprašanj, ki bi ga bilo treba urediti z oblastmi, verouk. A ni govoril o uvedbi verouka v javne šole, kar smo bili navajeni slišati od drugih škofov, temveč o tem, da naj bi bil verouk ovrednoten kot so nekatere druge izbirne vsebine, sicer pa naj kar ostaja v župnijah.
