Med drugim predlagajo zamenjavo omejitve pri javnofinančnem primanjkljaju s pravilom, vezanim na javno porabo, ter vzpostavitev sintetičnega vrednostnega papirja evrskega območja kot alternativo državnim obveznicam.
Po prepričanju ekonomistov naj bi njihovi predlogi prispevali k zaščiti območja evra pred novimi krizami in hitrejšemu gospodarskemu razvoju tega najbolj integriranega dela EU, ki so ga v zadnjih letih pestile številne težave.
Ker se zavedajo politične občutljivosti reform v območju skupne valute, ne predlagajo popolne preobrazbe, temveč nabor omejenih, a realističnih ukrepov, ki pa bi se lahko po njihovi oceni izkazali kot zelo učinkoviti.
Napredek pri reformi arhitekture gospodarske in denarne unije so do zdaj zavirala nesoglasja med državami, ki zagovarjajo večjo javnofinančno disciplino in nasprotujejo t. i. transferni uniji, ko bi razvitejše in javnofinančno bolj disciplinirane članice jamčile za manj razvite in manj disciplinirane, ter tistimi, ki se zavzemajo za večjo delitev tveganj in bremen. Če bi prvi pogled lahko imenovali kot nemški, bi drugega lahko poenostavljeno imenovali francoski.
Nemško-francoska skupina ekonomistov zato predlaga kompromisno kombinacijo ukrepov za zagotavljanje večje discipline in ukrepov za večjo raven delitev bremen.
Predlagajo dokončanje bančne unije in unije kapitalskih trgov, tudi z enotnim jamstvom za denarne vloge, kar je tako ali tako ena od prvih prioritet Evropske komisije pri nadaljnjih krepitvi gospodarske in denarne unije. Ob tem predlagajo še uvedbo posebne dodatne kapitalske zahteve za banke, ki preveč sredstev vlagajo v obveznice države, kjer imajo sedež. Na ta način naj bi omejili negativno zanko med bankami in državnim dolgom, ki je bila v minulih letih skoraj usodna za pomembne finančne ustanove nekaterih članic.
Poleg tega predlagajo, da bi zgornjo omejitev javnofinančnega primanjkljaja v višini treh odstotkov BDP iz pakta o stabilnosti in rasti nadomestili z novim, bolj preprostim pravilom, vezanim na javno porabo. S tem naj bi zagotovili več prožnosti v času krize in večjo disciplino v obdobju debelih krav. Nad izvajanjem novega pravila bi bdeli neodvisni nacionalni organi (npr. fiskalni sveti), nadzor nad temi pa bi izvajala posebna evropska ustanova. Kršiteljice bi bile kaznovane tako, da bi presežno porabo financirale z izdajo podrejenih obveznic.
Po oceni ekonomistov je treba vzpostaviti tudi podlage za urejeno prestrukturiranje dolga tistih držav, kjer niti finančna pomoč ne bi zagotovila sposobnosti odplačila vseh obveznosti. Obenem pravila delovanja stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM ne bi smela dovoljevati, da države z nevzdržnimi ravnmi javnega dolga prejemajo ugodna posojila iz mehanizma.
Na drugi strani so ekonomisti podprli zamisel o skupnem skladu za podporo državam, ki se spopadajo z velikimi krizami. Vanj bi sredstva vplačevale članice, pri čemer bi bili prispevki tistih, ki so v preteklosti večkrat zabredle v javnofinančne in gospodarske težave, sorazmerno višji.
Eden najtrših orehov do zdaj je bila delitev bremen pri zadolževanju oz. zamisel o skupnih evrskih obveznicah. Skupina ekonomistov namesto evrske obveznice predlaga sintetični vrednostni papir območja evra, ki bi združeval navadni in podrejeni dolg in bi tako kot varna naložba predstavljal alternativo državnim obveznicam. Države zanj ne bi jamčile.
Na institucionalnem področju pa so ekonomisti podprli zamisel, ki jo zagovarjajo v Bruslju. To je, da bi položaja vodje evroskupine in evropskega komisarja za finančne in gospodarske zadeve združili v eno funkcijo.
Evropska komisija je sicer decembra razgrnila zajeten sveženj predlogov za reformo evrskega območja, Nemčija in Francija pa bosta predvidoma marca predstavili skupno vizijo o reformi gospodarske in denarne unije. Prve odločitve bi voditelji držav in vlad EU lahko sprejeli junija, predvidoma pa se bodo najprej lotili najmanj spornih vprašanj.