Ob vseh vprašanjih, ki so v pričakovanju super športne srede na Koprskem zaposlovala pristaše športa, je bilo precej v ospredju tudi, komu se s kom ni uspelo dogovoriti, da sta v športnem kompleksu Bonifika sočasno gostovala dva državna prvaka. V dvorano so po nove točke prišli celjski rokometaši, na zelenico po izhodišče za napredovanje v pokalni polfinale pa Olimpija. Poznavalci so ugibali, ali nista bili nemara v ozadju kar televizijski postaji, ki sta poskrbeli za neposredna prenosa z obeh prizorišč, oziroma njuno »napenjanje mišic«. Tisti na kavčih so torej preklapljali med programoma, tisti na stadionu pa so pogled z zelenice dvigovali proti VIP-tribuni Bonifike in iskali znane obraze. Najbolj iskanega zaman: Olimpija Milana Mandarića ni uvrstila na seznam gostov, ki ga je v »duhu medklubskega sodelovanja« zahtevalo vodstvo koprskega kluba. Očitno so to vedeli tudi navijači Olimpije, ki so »posebne pozdrave« namenili zgolj Mandarićevemu svetovalcu Sebastjanu Cimerotiću, ki je na južni tribuni dobil prostor na modrem VIP-fotelju.
Odgovor na osrednje vprašanje, ali lahko ekipa, ki pokori tretjeligaško konkurenco in je v osmini pokalnega tekmovanja izločila enega vodilnih drugoligašev Nafto, zapre pot tudi ekipi z vrha prve lige, je prišel že po dobrih desetih minutah. Olimpija je bila prehitra, premočna v dvobojih, bolj natančna v podajah in z več taktičnega znanja ter vse to predstavila že v prvih dveh zmagovitih akcijah. Najprej je po kombinaciji na levi strani napada neoviran natančno meril Stefan Savič, nekaj minut pozneje je Kingsley Boateng domiselno meril preko vratarja za podvojitev vodstva. Šele po razmeroma visokem zaostanku, ki je glede na prikazano razmerje moči tako rekoč že odločil potnika v polfinale, so Koprčani začeli igrati. Protinapad je po povratni podaji zaključil Jaka Štromajer, a se je s panterskim skokom izkazal Olimpijin rezervist med vratnicami Nejc Vidmar in žogo izbil v kot. Tudi v naslednjih minutah smo videli nekaj koprskih poskusov iz protinapada, ki so se ponudili, ko so Ljubljančani zapravili žogo na svoji polovici. A je bilo v njih premalo energije, medtem ko Ljubljančani niso skoparili z njo, očitno tudi ob notranjem boju za posamezna igralna mesta. Tik pred odmorom je za še eno točko pri potrjevanju spomladanskega polfinala poskrbel Andrej Vombergar, ko je po strelu Valenčiča v mrežo pospravil odbito žogo.
Domači trener Damir Milinović je v začetku drugega polčasa še poskusil dvigniti svojo ekipo, tudi s svežim igralcem Kristjanom Cvekom, ko pa je po podaji Asmirja Suljića še enkrat neovirano meril Kingsley Boateng in povišal na 0:4, je sedel na klop. Da je razlika prevelika, je očitno že med odmorom spoznalo tudi več gledalcev, saj je bilo na tribunah opaziti nekaj več praznih sedežev. Morda so šli iskat dodatno vznemirjenje v dvorano Bonifika. Ljubljanski strateg Zoran Barišić je opravil nekaj taktičnih menjav, Suljića je na klop posadil zaradi rumenega kartona, saj ga potrebuje za nedeljsko tekmo s Triglavom, ki bo generalka za Maribor. Skratka: razlika med vodilnim tretjeligašem in ekipo z vrha prve lige je večja, kot se je zdelo na prvi pogled oziroma glede na napovedi iz obalnega tretjeligaša, da bi lahko preskočili vsaj en razred. Očitno bodo morali narediti prav vse izpite, preden bodo spet enakovredni člani elitne prvoligaške deseterice.
