Dodatki joda so lahko nevarni

Jod je sestavni del hormonov, ki jih izloča žleza ščitnica, torej se ščitnični hormoni brez joda ne morejo tvoriti. Jod uravnava tudi velikost ščitnice, zato je primeren vnos tega elementa pomemben ne samo za ustrezno delovanje tega organa, ampak tudi za njegovo ustrezno velikost.

»Če je vnos joda na nekem področju premajhen, so ščitnice večje kot na področjih, kjer je vnos joda ustrezen,« pojasnjuje doc. dr. Simona Gaberšček, dr. med., s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana. »Poleg tega se ob pomanjkanju joda pojavi v žlezah več avtonomnega tkiva, ki nastane zaradi mutacije na ščitničnih celicah. Posledica je običajno čezmerno delovanje ščitnice.« Ustrezen vnos joda je izjemno pomemben tudi za nosečnice in doječe matere, nadaljuje sogovornica: »Prehod joda skozi posteljico predstavlja namreč edini vir joda za plod, ki ga potrebuje za tvorbo ščitničnih hormonov. Jod iz materinega mleka predstavlja za dojenčka edini vir joda, s pomočjo katerega tvori ščitnične hormone, ti pa so izjemno pomembni za ustrezno rast in razvoj, zlasti za razvoj možganov.«

Jod v visokih odmerkih danes nekateri opevajo kot antibiotik, protivirusno in antiseptično sredstvo, stoletno zdravilo, ki da je po vrhu cenovno dostopno; nekateri mu pripisujejo celo sposobnost preprečevanja rakavih obolenj, spet drugi so prepričani, da je motnja pozornosti in hiperaktivnosti pri otrocih zgolj izraz hipotiroidnosti – torej bi lahko jod po nekaterih spoznanjih pomagal celo pri takšnih tegobah, vendar doc. dr. Gaberščkova opozarja: uživanje joda v visokih odmerkih, ki jih danes ponujajo predvsem v obliki tablet iodoral in lugolovih kapljic, na lastno pest in brez zdravniškega nadzora je lahko zelo tvegano, že celo nižji odmerki joda, ki jih vsebujejo na primer nekateri multivitaminski preparati, lahko pomenijo za določene skupine bolnikov tveganje za pojav ali poslabšanje ščitničnih bolezni. »Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bil dnevni vnos joda za odraslega človeka 150 mikrogramov, za nosečnice in doječe matere okoli 250 mikrogramov, za otroke pa nekoliko manjši, odvisno od starosti – od 0 do 5 let okoli 90 mikrogramov, od 6 do 12 let pa okoli 120 mikrogramov. Večina razvitih držav zagotavlja ustrezen vnos joda z jodiranjem kuhinjske soli. Če je sol ustrezno jodirana, uporaba tovrstne soli zagotavlja ustrezen vnos joda. Dodaten vnos joda v obliki multivitaminskih preparatov zato ni potreben,« pojasnjuje strokovnjakinja in opozarja, da nekateri preparati pogosto presegajo priporočen vnos joda: »Kot je razvidno iz dostopnih podatkov, vsebuje ena tableta Iodorala 5 miligramov joda in 7,5 miligrama jodida. Lugol vsebuje v 1 mililitru približno 125 miligramov joda in jodida, tako da vsebujeta 2 kapljici lugolove raztopine podobno količino joda kot 1 tableta iodorala, torej okoli 12,5 miligrama, kar je 12.500 mikrogramov, kar je skoraj stokrat več, kot so dnevne potrebe odraslega človeka, in to samo v dveh kapljicah te raztopine.«

Nikoli na lastno pest

Vnašanje tako velikih količin joda je lahko zelo nevarno, zlasti za bolnike s ščitnično avtonomijo (gre za stanje, pri katerem del ščitnice ali cela žleza deluje samostojno in ne upošteva mehanizmov, ki sicer uravnavajo njeno delovanje). Teh bolnikov je v Sloveniji še vedno zelo veliko, pojasnjuje doc. dr. Gaberščkova, predvsem med starejšo populacijo: »Pri njih lahko tako velike količine joda sprožijo ali poslabšajo čezmerno delovanje ščitnice – hipertirozo, ki se lahko konča tudi smrtno, če ni prepoznana in ustrezno zdravljena. Naslednja skupina bolnikov, ki je lahko prav tako ogrožena zaradi tako velikega vnosa joda, so bolniki z bazedovko. To je avtoimunska bolezen ščitnice, pri kateri žleza zaradi stimulirajočih protiteles deluje čezmerno. Če so izpostavljeni tako velikemu vnosu joda, se lahko bolezen pri njih zelo poslabša. Takšen vnos joda lahko poslabša ali sproži premajhno delovanje ščitnice – hipotirozo pri bolnikih s hashimotovim tiroiditisom. Ta bolezen je zelo pogosta, zlasti pri ženskah, po 50. letu starosti jo ima namreč približno vsaka peta. Če sklenem, strokovnjaki odsvetujemo tako velik vnos joda, kot je v kapljicah lugol ali v tabletah iodoral, saj lahko s tem sprožimo ali poslabšamo številne ščitnične bolezni. V izjemno redkih primerih kapljice lugol strokovnjaki za nekaj dni predpišemo bolnikom s točno določenim bolezenskim stanjem, vendar je za takšno predpisovanje potrebnega veliko znanja o delovanju ščitnice.«

Naša sol je jodirana

Podobno kot v drugih razvitih državah tudi v Sloveniji zagotavljamo ustrezen vnos joda z jodiranjem kuhinjske soli: leta 1999 smo z zakonom uvedli povečanje jodiranja kuhinjske soli s prejšnjih 10 miligramov kalijevega jodida na kilogram soli na okoli 25 miligramov na kilogram soli. »Preskrba z jodom je zdaj v Sloveniji ustrezna, seveda pod pogojem, da uporabljamo jodirano sol. To so pokazale tudi raziskave, narejene pri skupinah osnovnošolcev, adolescentov, nosečnic in doječih mater. V Sloveniji ni pomanjkanja joda, če upoštevamo priporočilo o uporabi jodirane soli,« še sklene sogovornica in pojasni, da se zakonodaja nanaša na celotno območje Slovenije. »Jodna profilaksa tako v večini razvitih držav uravnava ustrezno uživanje joda pri prebivalstvu, torej če uporabljamo ustrezno jodirano sol, dodaten vnos joda po mnenju zdravnikov, ki se ukvarjamo z boleznimi ščitnice, ni potreben. Že rahlo presežen vnos joda lahko pri posameznikih, ki so dedno nagnjeni k ščitničnim boleznim, te bolezni sproži ali poslabša.«