Na ustanovni seji minulo soboto je na novo konstituirani parlament, ki je bil izvoljen februarja letos, obravnaval in po hitrem postopku izglasoval razrešitev vseh petih članov ustavnega senata, ki je v tej srednjeameriški državi v sestavi vrhovnega sodišča in opravlja funkcijo ustavnega sodišča.
Na njihova mesta so imenovali nove sodnike, kot razlog za razrešitev dosedanjih pa navedli, da »niso bili na nivoju državnih potreb (…), ravnali so proti ustavi ter na prvo mesto postavljali svoje osebne interese, pred zdravje in življenje celotnega prebivalstva«, kar zadeva vladne ukrepe za zajezitev pandemije covida-19. Poslanci so razrešili tudi generalnega državnega tožilca Raula Melaro, ker naj bi njegova povezava z opozicijsko stranko ARENA postavljala pod vprašaj njegovo neodvisnost.
V sporu z ustavnimi sodniki
Opozicijske parlamentarne stranke so se na to odločitev nemudoma odzvale in jo označile za državni udar, kršitev ustave in človekovih pravic. Zanje je neprijetno dejstvo, da je v novem parlamentu Bukelejeva stranka Nove ideje (Nuevas Ideas – NI) skupaj s političnimi zavezniki iz stranke Gana zasedla 61 poslanskih mest oziroma ima zagotovljeno dvotretjinsko večino. To pa pomeni, da ima predsednik države poleg izvršne oblasti tudi nadzor nad zakonodajnim telesom ter tako možnost, da poseže v sodno vejo oblasti, kot se je izkazalo minulo soboto. Gre za anomalijo v predsedniškem sistemu, ki lahko vodi v avtoritarni režim. A bolj kot to vzrok za buren odziv opozicije tiči drugje – sodniki in tožilec so bili namreč izbrani v času vladanja strank FMLN in ARENA, ki sta se od leta 1992 do 2019 izmenjavali na čelu države.
Zamenjava sodnikov in tožilca je bila izpeljana na zahtevo Bukeleja, kar po salvadorski ustavi ni sporno, saj predvideva, da parlament to lahko naredi. Od prevzema oblasti junija 2019 si 39-letni predsednik prizadeva spremeniti stanje v državi z radikalnimi posegi v privilegije politične srenje in birokratskega aparata, ki sta jih krojili desna ARENA in bivša gverilska skupina FMLN. Bukele je bil že lep čas v sporu z ustavnimi sodniki, ker so najmanj 15-krat blokirali njegove ukrepe za zajezitev širjenja okužb s covidom-19, predvsem tiste, ki so povezani z uvedbo izrednega stanja, češ da gre za »kršitve osnovnih pravic državljanov«.
V tem pogledu je precej nenavaden odziv nekaterih vidnih subjektov mednarodne skupnosti. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je izjavil, da je Bukeleju v telefonskem pogovoru izrazil »veliko zaskrbljenost« Bidenove administracije zaradi »spodkopavanja najvišjega sodišča v Salvadorju«.
Številni negativni odzivi iz tujine
Za njim so se oglasili še drugi visoki ameriški funkcionarji, vključno s podpredsednico Kamalo Harris. Sledili so pozivi predstavnikov mednarodnih organizacij, direktorja Human Rights Watch Joseja Miguela Vivancoja, generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa in Organizacije ameriških držav.
V sredo se je oglasila tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet z mnenjem, da zamenjava ustavnih sodnikov spodkopava demokracijo. Bukele pa vsem odgovarja: »Želimo sodelovati z vami, trgovati, potovati, se spoznavati in pomagati tam, kjer zmoremo. Naša vrata so odprta kot nikoli poprej, ampak z vsem spoštovanjem: smo sredi čiščenja svojega doma (...) in to se vas ne tiče.«
