Za 588 zdravil se dvakrat doplača, med njimi ampril

Bralec je prvič moral doplačati zdravilo ampril, Krka cene ne bo znižala.

Objavljeno
01. september 2014 16.36
Posodobljeno
01. september 2014 20.00
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika

Ljubljana − »Ta mesec sem moral prvič doplačati Krkino zdravilo ampril za znižanje pritiska. Hkrati so zmanjšali škatlice, torej jih potrebujem več. Se vam zdi to prav?« se je pritožil bralec Uroš. Vprašali smo na ZZZS: junija je bilo 588 zdravil takšnih, da jih je treba doplačati.

Bralec Uroš mora doplačati za vsako škatlico amprila 80 centov. To sicer ni veliko, a za vprašanjem, ali je to prav, se skriva dejstvo, da tako rekoč vsakdo v Sloveniji že plačuje dvoje zdravstvenih zavarovanj: javno pri ZZZS in še dodatno zavarovanje pri Vzajemni, Triglavu ali Adriaticu Slovenici.

Zasebne zavarovalnice so bile ustanovljene ravno zaradi zavarovanja doplačil k zdravilom in zdravstvenim storitvam. To zavarovanje imenujemo dopolnilno zavarovanje. Toda – in to jezi in čudi bralca Uroša – zdaj je potrebno še eno doplačilo. Zakaj?

Pred časom je ZZZS uvedel najvišjo priznano vrednost zdravil s posameznimi učinkovinami, s čimer je posredno hotel prisiliti proizvajalce, ki kujejo iz prodaje zdravil velike dobičke, da znižajo cene. »Večinoma so cene zdravil prilagojene na najvišjo priznano vrednost, zato ni doplačil. Zakaj cena amprila trenutno ni prilagojena, ne vemo. Treba je vprašati proizvajalca,« je odgovoril Jurij Fürst, ki se na ZZZS ukvarja z zdravili.

Vprašali smo proizvajalca, tovarno zdravil Krka, ali namerava ceno prilagoditi, torej znižati. »Krka ne načrtuje spremembe cene zdravila v kratkem,« so odgovorili. Doplačilo za ampril torej ostaja.

V takšnem položaju kot ampril je bilo junija po podatkih ZZZS 588 od skupaj 2638 zdravil, kolikor jih zdravniki lahko predpišejo na recept. Zanje je treba doplačevati od nekaj centov pa vse do 200 evrov (glej tabelo). »Po sedanji ureditvi obstaja v vsaki skupini medsebojno zamenljivih zdravil ali v isti terapevtski skupini zdravil vedno vsaj eno zdravilo, ki ga bolniku ni treba doplačati,« je poudaril Fürst.

Toda bralec Uroš se svojemu zdravilu ne namerava odpovedati: »Zakaj bi vzel neko drugo, generično zdravilo? Zaupam Krki, a me jezi, ker sem doplačilo k zdravilom že zavaroval z dopolnilnim zavarovanjem.«

»Pacienti se pogosto odločijo za doplačilo, da ohranjajo svoja znana zdravila,« je potrdil tudi Fürst. »Če bi jih bili pripravljeni menjati, bi bilo v lekarnah doplačil bistveno manj. Z vidika varnosti je primerneje, da pacienti ohranjajo svoja zdravila, saj je lahko vsaka menjava potencialni vzrok za napačno jemanje zdravil. Po drugi strani pa bi več menjav zdravil povečalo tržni delež cenejših paralelnih zdravil. Idealne rešitve ni, pacienti se odločajo po svoji presoji,« je povedal.

Spreminjanje cen zdravil je zelo dinamičen proces. Po pravilniku o določanju cen zdravil namreč ZZZS vsaka dva meseca na novo določi najvišje priznane vrednosti glede na gibanje cen teh zdravil v Avstriji, Franciji in Nemčiji. S tem mehanizmom privarčujejo ZZZS in zasebne zavarovalnice skupaj vsako leto precej milijonov evrov (v razmerju 1 : 10 v korist zasebnih zavarovalnic). A tudi ZZZS izdatki za zdravila ne rastejo, ampak se znižujejo. Leta 2012 je ZZZS za zdravila, izdana v lekarnah, porabil 281,9, lani pa 296,2 milijona evrov.