Tiskane izdaje
Ljubljana − Prodaja NLB se za zdaj nadaljuje po začrtanih smernicah. Predvidoma spomladi bo država naprodaj ponudila 75-odstotni delež, a na ceno, nižjo od knjigovodske vrednosti banke, menda ni pripravljena pristati. Možnost odloga prodaje ostaja tako na mizi.
Zaveza Slovenije evropski komisiji, da proda večinski delež NLB do konca letošnjega leta, ostaja nespremenjena, zadnje dni v en glas ponavljajo vodilni slovenski politiki, a Slovenija se Bruslju, tako naši sogovorniki, ni zavezala, da bo banko prodala po kateri koli ceni. Mejo naj bi predstavljala knjigovodska vrednost banke, ki je po zadnjih podatkih za september lani znašala 1,26 milijarde evrov, kar bi pomenilo, da pričakuje država za svoj delež okoli milijardo evrov.
Ali lahko to ceno tudi dejansko doseže, bo znano kmalu. Država bo namreč predvidoma po objavi lanskoletnih poslovnih rezultatov s pravo javno ponudbo (IPO) naprodaj ponudila 75-odstotni delež NLB (minus eno delnico).
Kolikšen delež bo dejansko prodan, bo odvisno od povpraševanja vlagateljev, a glede na dosedanje podatke ostajajo predstavniki države menda optimistični. Tako za manjši prodani delež od predvidenega kot za odlog ali celo morebitni preklic prodaje potrebuje Slovenija, kot je znano, soglasje evropske komisije in če bi se načrti s prodajo NLB kakorkoli spremenili, bo tako jasno še pred poletjem.
Trenutno argumentov za odlog prodaje država nima, zato jih na srečanju ministrice za finance Mateje Vraničar Erman z evropsko komisarko za konkurenčnost Margrethe Vestager konec januarja v Bruslju ni mogla predstaviti, pravijo sogovorniki, a hkrati dodajajo, da je prodaja banke proces, ki traja, vmes pa lahko pride do sprememb, ki bi zahtevale drugačno rešitev.
Če Slovenija zavez ne izpolni, ima evropska komisija, spomnimo, možnost, da začne sama oziroma njen skrbnik s prodajo podružnic banke. Četudi je prodajalec zavezan doseganju določene cene, pa bi bil učinek na kredibilnost države v vsakem primeru izredno negativen.
Deutshe Bank: predvideni posotpek prodaje naj ostane
Kako daleč je Slovenski državni holding (SDH) s pripravami na prodajo, naj bi se na današnji seji seznanil tudi njegov nadzorni svet. SDH naj bi Deutsche Bank, svetovalca pri prodaji večinskega deleža banke, na začetku letošnjega leta sicer vprašal, ali bi bilo treba prodajni postopek za banko, ki predvideva, kot je znano, prodajo s prvo javno ponudbo delnic (IPO), spremeniti, a so v Deutsche Bank predlagali, da se predvideni postopek ohrani. Po objavi prospekta za IPO je predvidena predstavitev zainteresiranim vlagateljem po finančnih prestolnicah, usoda prodaje največje banke pa naj bi bila znana še pred poletjem.
Z rešitvijo problema izbrisanih lastnikov podrejenih obveznic bank, ki skladno z odločitvijo ustavnega sodišča po mnenju poznavalcev ne pomenijo več tveganja za poslovne banke, so se prodajalci znebili ene večjih neznank, ki bi lahko vplivala na prodajno ceno.
Ugodni razplet naj bi napovedovala tudi zadnja sodna praksa hrvaških sodišč v zvezi s prenesenimi vlogami, za katere je bilo ugotovljeno, da država zanje ne more jamčiti. Uresničitev zaveze države, da banko proda do konca leta, je še vedno kljub temu kar najbolj odvisna prav od prodajne cene. S to želi država, spomnimo, povrniti kar največ davkoplačevalskega denarja, namenjenega NLB, za katero je porabila 1,55 milijarde evrov.
Odlog prodaje grožnja dobičkonosnosti
Zaveza države, da bo NLB prodala najpozneje do konca leta, je le ena od zavez, danih Bruslju ob dokapitalizaciji banke leta 2013. Številne med njimi bremenijo poslovanje banke, z uresničevanjem nekaterih pa so menda imeli v banki v zadnjem trenutku - zaveze bodo potekle s prodajo banke - tudi težave.
Med njimi je menda bilo tudi zahtevano znižanje bilančne vsote. Ta se je NLB od konca leta 2012 do konca septembra lani znižala z 11,5 na 8,7 milijarde evrov, Skupine NLB pa v istem obdobju s 14,3 na 11,9 milijarde evrov. Čeprav končni cilj, ki ga zahteva evropska komisija, javno ni znan, naj bi ga banki uspelo doseči le, če začne odklanjati depozite fizičnih oseb. Konkurenčnost banke močno bremeni tudi zahtevan donos pri sklepanju novih kreditnih poslov. Ker je ta določen previsoko, naj bi banko že zapuščali najboljši komitenti, saj jim konkurenca ponuja boljše pogoje.
S takimi težavami so menda predstavniki ministrstva za finance konec januarja odšli v Bruselj na pogovore o tem, kako izpolniti zaveze, a ne tako, da bi te vplivale na ceno pri prodaji banke. Slišati je, da morebitna odstopanja pri izpolnjevanju zavez, ki v resnici ne izpolnjujejo več svojega prvotnega namena, v Bruslju verjetno ne bi pretirano problematizirali, a zgolj ob pogoju, da je izpolnjena zaveza o prodaji.
Če bi se o odlogu prodaje država res želela pogajati, mora, kot smo poročali, računati na to, da bi komisija v zameno zahtevala zaostritev preostalih zavez, ki bi še dodatno bremenila dobičkonosno poslovanje NLB. Z vsakim dodatnim mesecem banke v državni lasti je tako mogoče pričakovati slabše poslovanje banke in posledično tudi nižjo prodajno ceno, opozarjajo sogovorniki.
