Ljubljana – »Tako slabo kot lani letos ne more biti,« trende v gradbeništvu napoveduje Blaž Miklavčič, predsednik upravnega odbora GH Holdinga. Gradbinci so pred letošnjim letom bolj optimistični kot pred lanskim; ugodne trende opažajo predvsem pri gradnji stavb.
Po visoki gradbeni rasti v letu 2014, ko so gradbinci zajahali val črpanja iz iztekle finančne perspektive, je bilo gradbeništvo lani v prostem padcu. V prvih desetih mesecih leta je vrednost opravljenih gradbenih del padla za petino v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015. Padec je bil velik predvsem na gradbenoinženirskih objektih, denimo vodovodih in kanalizacijah, in sicer je znašal 26 odstotkov, medtem ko je padec del na stavbah znašal poldrugi odstotek.
Podjetja se na razmere na trgu prilagajajo na različne načine. Od omejevanja plač, zmanjševanja števila zaposlenih, do iskanja novih priložnosti na področju gradnje stanovanj, ki je začela intenzivno oživljati. Vendar je delež stanovanjske gradnje v obsegu izvedenih gradbenih del v Sloveniji zelo majhen, zato se ta učinek še ne pozna posebej izrazito v celotnem obsegu v panogi, je pojasnil direktor gradbeniške zbornice na Gospodarski zbornici Slovenije Jože Renar.
Prilagodili smo se novim razmeram na trgu. Ohranili smo znanje, a zmanjšali delovno silo, zaposlovali smo manj kooperantov in najemali manj strojev, je komentiral direktor Gorenjske gradbene družbe Branko Žiberna. Oktobra lani, za kar so na voljo zadnji podatki statističnega urada, je bilo v gradbeništvu zaposlenih 55.992 ljudi, kar je dobrih sto manj kot v istem mesecu leta 2015.
»Za nami je težko leto, a smo z dodatnimi napori dosegli rezultate pri realizaciji, ki so na ravni predlanskih ali malenkost boljši,« je dejal predsednik uprave Pomgrada Igor Banič.
Opozoril je, da so cene padle med deset in petnajst odstotkov, zato bo dobiček nekoliko nižji od načrtov. Po grobi oceni ga bo za tri milijone evrov, ustvarjeni prihodki pa znašajo okoli 125 milijonov evrov. »Rešilo nas je, da je bilo relativno veliko investicij v gospodarstvu. Podjetja veliko investirajo, povpraševanje v tem segmentu je spodbudno, a je težava, da ni večjih investicij,« poudarja Banič.
Temu pritrjuje Renar, ki letos pričakuje nadaljnjo rast stanovanjske gradnje in rast na ostalih stavbah, saj se kažejo znaki oživljanja zasebnih investicij na tem področju. V prvih desetih mesecih lani je bilo izdanih za 27 odstotkov več gradbenih dovoljenj po površini kot v enakem obdobju leta prej.
»Skrbijo pa nas razmere na trgu gradbenoinženirskih objektov, kjer je daleč največji naročnik država, in so nepredvidljive. Bojimo se, da bo rezultat kolektivnih pogajanj v javnem sektorju z nepričakovano visokim povečanjem njihovih plač znova pomenil investicijsko zavoro za obnovo in gradnjo prometne infrastrukture, urejanje voda kot tudi javnih stavb in se bodo neugodne razmere za panogo in njene zaposlene nadaljevale,« dodaja.
Gradbinci vse več
»Komercialno smo zelo aktivni tudi na Hrvaškem. Ta je za nas pomemben, a je zahteven trg,« je omenil sogovornik. Letos nameravajo v tej državi doseči 15 do 20, v prihodnjih letih pa 30 odstotkov vseh prihodkov. Priložnosti so v komunalni, cestni in železniški infrastrukturi ter turizmu.
Na Hrvaško in v Srbijo se vse bolj usmerja tudi GH Holding. Ta, denimo, proti italijanskim ponudnikom konkurira za skoraj 100 milijonov evrov vreden posel obnove Kliničnega centra Beograd. V GH Holdingu načrtujejo, da bodo v tujini ustvarili več kot polovico prometa. Miklavčič še pojasnjuje, da bo zelo zadovoljen, če bodo v Sloveniji ustvarili 40 milijonov evrov prihodkov, skupaj z lastnim projektom poslovno-stanovanjskega objekta Tribuna, ki ga bodo po načrtih končali letos.
Prevelika nihanja
»Letne spremembe obsega del – tudi 20 odstotkov in več –, kot jih že več kot desetletje beležimo v Sloveniji, so za podjetja, še posebej tista, ki želijo delati kakovostno na dolgi rok, zaposlujejo, vlagajo v razvoj kadrov in so socialno odgovorna, uničujoča,« Renar poudarja, da je stabilen in predvidljiv trg gradbenih storitev pogoj za dobro poslovanje gradbenih podjetij.
»Žal je pri tem vlada s svojim načinom naročanja gradbenih storitev najbolj odgovorna za sedanje stanje, saj jih naroča nepredvidljivo in neodgovorno tako do denarja davkoplačevalcev, BDP, delovnih mest, podjetij in zaposlenih. Država, ko beseda nanese na gradbeništvo, naenkrat izgubi ves socialni čut, se spreneveda in ne sprejema nobenih resnih zavez za preprečevanje socialnega dumpinga v panogi. Žal se to še posebej kaže v javnem naročanju, kjer spodbuja socialni dumping, vabi v Slovenijo tuje izvajalce in jo pri tem za razliko od sosednje Avstrije kaj malo zanima, kako plačujejo svoje zaposlene,« poudarja Renar in opozarja, da je delovna inšpekcija pri preganjanju socialnega dumpinga v gradbeništvu popolnoma neučinkovita.
Slovenija zato potrebuje paritetne sklade v gradbeništvu, kot jih imajo vse razvite države Evropske unije, ki bi nihanja obsega dela na trgu kompenzirali, preprečevali socialni dumping in dosegli večji interes mladih za vstop v gradbene poklice, je prepričan Renar: »Odsotnost paritetnega sklada za gradbeništvo je danes tudi ena največjih ovir za enakopravni vstop slovenskih gradbenih podjetij na trge razvitih držav EU, kjer naša podjetja zato ocenjujejo kot socialno tvegana in od njih zahtevajo vplačila v njihove paritetne sklade. To pa za naša podjetja pomeni, da morajo določene socialne pravice plačevati dvakrat, kar pomeni, da so nekonkurenčna.«