Članki

Slovenci damo na stran približno eno sedmino svojih prihodkov

Po zadnjih razpoložljivih podatkih se slovenska gospodinjstva znova uvrščajo v skupino najvarčnejših držav članic EU in celo nad povprečje držav v evrskem območju, ugotavljajo statistiki
31.10.2014 09:00
Čas branja: 2 min

Danes je svetovni dan varčevanja. Razglasili so ga pred 90 leti, a danes je varčevanje bolj aktualno kot kdaj prej. V času, ko se ljudje soočajo z gospodarsko krizo, brezposelnostjo in padanjem kupne moči, je spopadanje z izzivi vsakdana z nekaj finančne rezerve gotovo veliko lažje. Slovenci po nekaj letih nazadovanja spet več varčujemo.

varcevanje1-ss.1413024626.jpg.s.960px.jpg

Po letih nazadovanja se je stopnja varčevanja znova zvišala

Kako varčen je nek narod, kaže stopnja varčevanja, ki se izračuna iz razmerja med prihodki ter višino prihrankov. V Sloveniji znaša ta stopnja po podatkih za lansko leto 14,4 odstotka - to pomeni, da vsak državljan da na stran približno eno sedmino svojih prihodkov.

Najvišjo stopnjo varčevanja so slovenska gospodinjstva izkazovala v letu 2006, namreč 17,3-odstotno, kar je bilo največ med vsemi članicami EU. Po tem letu se je stopnja varčevanja zmanjševala vse do leta 2012, lani pa se je prvič po sedmih letih spet zvišala, in to za skoraj tri odstotne točke.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih se tako slovenska gospodinjstva znova uvrščajo v skupino najvarčnejših držav članic EU in celo nad povprečje držav v evrskem območju, ugotavljajo statistiki. Po podatkih Eurostata je povprečna stopnja varčevanja v EU v letošnjem prvem četrtletju znašala 10,4 odstotka, v državah z evrom pa 12,9 odstotka.

Več vlog gospodinjstev v bankah

Tudi podatki Banke Slovenije kažejo, da slovenska gospodinjstva spet več varčujejo. Slovenske banke so imele konec letošnjega avgusta za nekaj manj kot 15 milijard evrov vlog gospodinjstev, kar je 3,2 odstotka več kot pred letom dni. Več pišemo v sosednjem članku.

Slovenci najpogosteje varčujemo s pologi denarja na bančne račune, kar kaže, da nismo pripravljeni veliko tvegati. Več kot polovico finančnih sredstev imamo namreč naloženih v obliki gotovine in vlog, sledijo naložbe v delnice ter rezervacije iz življenjskih in pokojninskih zavarovanj.

Zmanjšal se je delež sredstev v delnicah

Varčevalne navade Slovencev se sicer v času gospodarske krize niso bistveno spremenile, še ugotavljajo na statističnem uradu. Med letoma 2008 in 2013 se je nekoliko povečal delež finančnih sredstev v oblikah življenjskih in pokojninskih zavarovanj, zmanjšal pa se je delež sredstev v delnicah.

Lani se je malenkost izboljšalo tudi razmerje med finančnimi obveznostmi in finančnimi sredstvi gospodinjstev. Konec leta 2012 so namreč finančne obveznosti slovenskih gospodinjstev pomenile 32 odstotkov njihovih finančnih sredstev, leto pozneje pa 31 odstotkov.

Svetovni dan varčevanja se je začel v Milanu

Namen svetovnega dneva varčevanja je sicer, da se ljudi ozavestiti o pomenu varčevanja. Kdor redno daje na stran nekaj denarja, je bolje zaščiten pred tveganji, ki jih prinaša življenje in je bolj finančno neodvisen.

Svetovni dan varčevanja obeležujemo od leta 1924, ko so se v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike in še posebej otroke, kot tudi gospodarske družbe opozorili na pomembnost varčevanja.

Tedaj je svet še trpel za posledicami prve svetovne vojne in bližala se je svetovna gospodarska kriza. Zato je v začetku 20. let komajda kdo mislil na varčevanje in razglasitev svetovnega dneva varčevanja naj bi pripomogla, da se to spremeni.

Banke in hranilnice so 31. oktober zapisale v svoje rokovnike - v prvih letih po kongresu so tiskale plakate in brošure, pripravljale predavanja ter izvajale akcije v šolah.

V Evropi so se prve banke pojavile v 13. stoletju, v Sloveniji pa je tradicija bančništva in hranilništva stara skoraj 200 let. Najstarejši denarni zavod na Slovenskem je Ljubljanska hranilnica, ki je bila ustanovljena leta 1820. Prvo slovensko delniško banko pa smo Slovenci po podatkih državnega statističnega urada dobili leta 1900. To je bila Ljubljanska kreditna banka, ki jo štejemo za prvo bančno ustanovo na Slovenskem.

Velik poudarek na otrocih

Svetovni dan varčevanja ni zaman osredotočen predvsem na otroke. V prvih letih življenja se oblikujejo številne navade, ki ostanejo celo življenje - tako je tudi pri ravnanju z denarjem. Starši bi se morali zato na vsak način potruditi, da otrokom približajo pomen denarja in varčevanja.

V času spletnega bančništva se sicer pomen svetovnega dneva varčevanja izgublja. Medtem ko so včasih otroci na ta dan prinašali v banke izpraznit svoje prašičke, pa dandanes v bančno poslovalnico fizično prihaja opravljati svoje posle vedno manj ljudi.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Vlagatelj Maks
Predlogi za dividende, v zelenem pa le delnica Krke
Vlagatelj Maks
VLAGATELJ MAKS
Vlagatelj MaksVlagatelj Maks Predlogi za dividende, v zelenem pa le delnica Krke
FINANCE
Kako sem ugotovila, da mi ne dela daljinsko odčitavanje elektrike
Finance
ELEKTRIKA
Tanja Smrekar Kako sem ugotovila, da mi ne dela daljinsko odčitavanje elektrike 1

Kaos pred novim načinom obračunavanja elektrike: medtem ko na agenciji za energijo ne vidijo težav pri zaračunavanju elektrike po novem, elektrodistribucija opozarja, da je pri odčitavanju vse več motenj, ki jih ne morejo odpravljati sproti.

FINANCE
TOP Gradbeništvo
Ko se upokoji vodja gradnje
TOP Gradbeništvo
Maša Arko, Maja Koršič Potočnik
TOP GradbeništvoMaša Arko Ko se upokoji vodja gradnje

Kako naprej, ko velik gradbeni projekt trči ob javnonaročniški formalizem zaradi upokojitve odgovorne osebe, na trgu pa ni alternative?

FINANCE
Kako ravnati ob kibernetskih incidentih? Razlagamo v šestih korakih
FINANCE
Odlagališče odpadkov za NEK že zdaj presega 227 milijonov evrov
Finance
PREMAJHNA KONKURENCA IN VELIKI STROŠKI
Petra Sovdat Odlagališče odpadkov za NEK že zdaj presega 227 milijonov evrov 2

Do konca obratovalnega časa odlagališča je predviden strošek skoraj 300 milijonov evrov, pravi agencija za radioaktivne odpadke.

FINANCE
Nova revija Finance: panoge prihodnosti
PRO
Finance
NOVA REVIJA FINANCE
Finance PRO Nova revija Finance: panoge prihodnosti (PRO)

Vabljeni v zakulisje šestih prepletenih panog prihodnosti