Po poplavah na Balkanu: burno o pomoči v obliki semen

Zagreb – Ameriška družba Monsanto, ki velja za biotehnološko podjetje z monopolom na področju gensko spremenjenih organizmov, poleg tega pa je tudi eden največjih­ proizvajalcev herbicidov na svetu, se je pohvalila, da bo poplavljenim območjem v BiH, Srbiji in na Hrvaškem podarila za pol milijona evrov pomoči. V obliki semen.

Samohvala iz ust predstavnikov ameriške agrokemične multinacio­nalke je, razumljivo, vzbudila precejšnje presenečenje. Zlasti na Hrvaškem. Močno jih je zmotilo, da naj bi Monsanto namenil območjem, ki so jih maja prizadele katastrofalne poplave, semena za koruzo, vredna dobrih 445.000 evrov, poleg tega pa še semena zelja, kumaric in paradižnika, skupaj vredna približno 75.000 evrov.

Vsota še zdaleč ni zanemarljiva, vendar so hrvaški kmetje skočili v zrak, še posebej predstavniki kmečke stranke, v njenem imenu pa se je oglasila tudi evropska poslanka Marijana Petir, prav tako članica Hrvaške kmečke stranke, in opozorila, da na Hrvaškem že nekaj časa ni dovoljena uporaba gensko spremenjenih organizmov (semen), zato ji ni jasno, kaj si je dovolil agroživilski koncern. Opozorila je, naj kmetijsko ministrstvo in njegove inšpekcije preverijo, »kako in kaj«, hkrati pa pozvala evropsko komisijo, naj pomaga pri nadzoru, saj bi vse skupaj utegnilo imeti daljnosežne posledice. Je pa evroposlanka dodala, da bi bilo bolje in ustrezneje, če bi agrokemična multinacionalka, ki je lani ustvarila za poltretjo milijardo dolarjev čistega dobička, sicer pa je tudi na Hrvaškem tarča številnih kritik okoljskih aktivistov in kmetovalcev zaradi uvajanja gensko spremenjenih organizmov, če si res želi pomagati, namenila pomoč v – denarju.

Na hrvaškem kmetijskem ministrstvu so se nemudoma odzvali na zahteve evroposlanke in razposlali na teren vse razpoložljive kmetijske inšpektorje. Po »natančnih« pregledih so ti oddali poročilo, v katerem so zapisali, da »na terenu ni nobenih donacij družbe Monsanto«. Zagotovili so, da bodo preverjali vse donacije, ki bi prihajale na ta območja v obliki semen.

»Vse je pod nadzorom«

Majske poplave na Hrvaškem niso pozabljene. Levosredinska vlada na čelu z Zoranom Milanovićem je te dni na evropski sklad za pomoč naslovila prošnjo za finančno pomoč pri odpravljanju posledic katastrofalnih povodenj, ki niso prizadele le Hrvaške, ampak tudi Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Samo na Hrvaškem je voda po oceni tukajšnjih oblasti povzročila za skoraj 300 milijonov evrov škode, evropski sklad ji bo namenil, kot zdaj kaže, nekaj manj kot 109 milijonov evrov. Podatki o nekaj več kot 7500 poškodovanih objektih, 19 v celoti poplavljenih javnih ustanovah, dveh mrtvih osebah … kažejo na razsežnosti katastrofe na Hrvaškem.

Odprava posledic poteka že nekaj časa in precej časa še bo. Podatki kažejo, da je bilo doslej na območjih treh hrvaških občin, ki so jih prizadele hude vode – Gunja, Vrbanja, Drenovci –, podrtih več kot 100 hiš, namesto njih pa naj bi po optimističnih napovedih že do jeseni postavili nove. Številni prebivalci so zavihali rokave, mnogi se jezijo zaradi domnevno prepočasne pomoči. Nekateri, ki so slišali opozorila hrvaške evroposlanke o domnevni pomoči v obliki gensko spremenjenih organizmov, pa opozarjajo, da si niti najmanj ne želijo, da bi »ta območja postala svojevrstna poskusna območja za različne eksperimente ali, še huje, odlagališča nepotrebnih reči …«

Hrvaške oblasti mirijo dvomljivce in zagotavljajo, da ni prostora za strah in da »je vse pod ­nadzorom«.