Amnesty International Slovenija (AIS) in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC) sta po terenski preiskavi potrdila poročanje slovenskih medijev, ki jim je več ducat migrantov v Veliki Kladuši in Bihaću zaupalo, da jih je slovenska policija vrnila hrvaški policiji, čeprav so zaprosili za azil. Takšno ravnanje policije je v nasprotju z mednarodnim pravom. Na notranjem ministrstvu vse navedbe še vedno zavračajo.
Predstavniki AIS so v pogovoru s 70 migranti ugotovili, da jih je 58 prišlo do slovenske meje, 51 jih je zaprosilo za azil, vendar so bili vrnjeni na Hrvaško. »Policisti so nam rekli, da nas bodo odpeljali v azilni kamp, a nas niso. Najprej smo bili v manjšem kombiju, potem so pripeljali večjega, v katerem so bili že ljudje iz Pakistana in Bangladeša, skupaj okoli 25 ljudi. Ko so nas peljali nazaj na mejo s Hrvaško, je voznik vozil kot nor,« je za AIS povedal 17-letni Belghiri, ki je v Slovenijo prišel v začetku junija s petimi fanti iz Alžirije, Maroka in Palestine.
Tako kot Belghiri so tudi drugi migranti predstavnikom AIS povedali, da so slovenski policisti njihove prošnje za azil v Sloveniji bodisi ignorirali, bodisi jih zavajali, da jih bodo odpeljali v azilni dom, kjer bodo lahko vložili prošnjo, a so jih vrnili na Hrvaško, ali pa so jim izrecno zatrdili, da azila zanje v Sloveniji ni. Kot je še pojasnila predstavnica AIS Jerneja Turin, so prav tako morali podpisovati dokumente, katerih vsebine niso razumeli, saj naj bi jim bil zagotovljen slab ali zavajajoč prevod, vrh vsega so bili soočeni še z nesramnim odnosom prevajalcev.
AIS: Uporabljennepravilen postopek
Opisano ravnanje policije na meji je bilo po mnenju AIS in PIC neskladno z mednarodnim pravom. Pravilen postopek, ko nekdo na meji zaprosi za azil, je po razlagi Turinove namreč naslednji: »Policisti bi morali po zakonu o mednarodni zaščiti izvesti tako imenovani predhodni postopek, v katerem namero registrirajo in človeka identificirajo. V tem času mora imeti zagotovljeno prevajanje. Po registraciji namere prošnje za azil ga odpeljejo v azilni dom, kjer lahko vloži prošnjo. O prošnji nato odloča ministrstvo za notranje zadeve. Po naših ugotovitvah pa so policisti kar sami odločali, ali lahko nekdo vloži prošnjo za azil. To je povsem neprimerno. Po mednarodnem pravu in slovenski zakonodaji ima namreč vsakdo pravico vložiti prošnjo za azil.«
Na notranjem ministrstvu zavračajo navedbe nevladnih organizacij, kot že poprej poročanje slovenskih medijev. »Slovenska policija v celoti in vedno upošteva pravice tujcev, tudi ko govorimo o pravici do mednarodne zaščite,« je dejal državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic in dodal, da nikakor ne drži, da v Sloveniji ni mogoče zaprositi za mednarodno zaščito. Pri notranjem nadzoru – tega so za medije še pred tednom dni zanikali – policija doslej ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Če bodo ugotovili napake pri delu policistov, nameravajo ukrepati, je zatrdil. »Po trenutnih ugotovitvah določene osebe, ki navajajo, da jim je bil onemogočen dostop do mednarodne zaščite, sploh niso bile v Sloveniji,« je dejal državni sekretar.
Kako si torej državni sekretar razlaga razkorak med zagotovili migrantov slovenskim novinarjem in nevladnim organizacijam ter povsem drugačno zgodbo slovenskih državnih oblasti? Šefic namiguje, da za vsem stojijo tihotapske tolpe. »Osebe, ki poskušajo priti do svoje ciljne države, so zelo dobro inštruirane. Vsak poskuša doseči svoj cilj, ki je legitimen. Morda gre tudi za usmerjanje organizatorjev, podobno, kot jim povedo, kje morajo čez mejo ali kakšno izjavo morajo podati,« je razmišljal državni sekretar.
Šefic: Sporazum s Hrvaško o vračanju migrantov je ustrezen
Zgodba vrnjenih migrantov iz BiH pa se ne konča zgolj pri očitkih, da jim je bila kršena pravica dostopa do azila v Sloveniji, na Hrvaško se jih po oceni AIS prav tako ni vračalo v skladu z zagotovljenimi pravicami. »Država lahko v skladu z evropsko azilno zakonodajo po dublinskem postopku nekoga vrne v drugo državo članico EU, če ugotovi, da je ta pristojna za obravnavo njegove prošnje, a mora tudi to narediti v nekem postopku, v katerem ugotavlja, katera država je zanj pristojna in ali je res prišel iz te države ter kakšna je stopnja njegove ogroženosti, če bi ga tja vrnili. Nič od tega se ni dogajalo,« je poudarila Turinova.
Podobno kot generalna policijska uprava zavrača očitke o nasilnem vračanju, državni sekretar Šefic ne sprejema priporočila nevladnikov, naj se za vračanje migrantov na Hrvaško ne uporablja več dvostranski sporazum z našo južno sosedo, ker ta ne vsebuje zadostnih varovalk, da se bo za vsakega posameznika preverilo, ali so na Hrvaškem ogrožene njegove človekove pravice. »Ne vidimo razloga, da tega sporazuma ne bi izvajali,« je predlog zavrnil Šefic.
