Šok za navijače in Nikija Laudo

Še nikdar pisana sezona za naslov svetovnega prvaka v formuli 1 ni razgrnila na koledarju toliko dirk kot v iztekajočem se letu 2016. Kar 21 se jih je zvrstilo, na koncu se je prestižne lovorike prvič doslej veselil Nico Rosberg. A komaj so mu navdušeni privrženci ob podvigu prenehali ploskati, že jih je presenetil s slovesom od vrhunskega športa. Pri 31 letih je sklenil svojo pot med dirkači.

Le še francoski as Alain Prost, leta 1993, je po naslovu najboljšega na svetu pomahal v slovo cirkusu formule 1, a takrat je bila to zanj že četrta lovorika, pri svojih 38 letih je bilo za javnost njegovo slovo precej bolj razumljivo kot v tem Rosbergovem primeru.

Nemec, doma iz Wiesbadna, 30 km od Frankfurta, se je namreč vso sezono bojeval z izjemnim otoškim tekmecem Lewisom Hamiltonom, svetovnim prvakom prejšnjih dveh let. Ko ga je za konec ugnal, je športna Nemčija sanjala o tem, da je dobila še enega vladarja dirkališč za nekaj naslednjih sezon. Rosberg je sicer tretji doslej iz največje srednjeevropske države z naslovom svetovnega prvaka v F1, a ko sta pred njim Michael Schumacher in Sebastian Vettel ob koncu sezone uživala na najvišji stopnički, sta pri priči že razmišljala o novem lovu in tako se je prvi zapisal v zgodovino športa s pravljičnim številom kar sedmih lovorik, Vettel je bil štirikrat najboljši na svetu.

Zgodba sina prvaka F1 v sezoni 1982, Finca Kekeja Rosberga, pa je očitno povsem drugačna. Ko je na finalu v Abu Dabiju pred natanko enim mesecem po desetletju dirkanja med svetovno elito osvojil svoj prvi naslov najboljšega, je nekaj časa užival v slavju in pozornosti. Rojaki niso bili veseli zgolj lovorike in spoznanja, da mu je pripadel »derbi« z britanskim tekmecem, kajti tako kot v nogometu tudi v avto-moto športu obstaja prav poseben angleško-nemški prestiž, temveč tudi resnice, da je sploh prvi Nemec doslej, ki je naslov osvojil z bolidom iz svoje domovine, v tem primeru mercedesom. Sanjam vznesene nemške javnosti o novem velikem poglavju, zdaj ne le voznika, temveč tudi moštva, prve dni kar ni bilo konca, nato pa jih je prekinil kar sam šampion.

»Stopil sem na Mount Everest, višje ne gre več. Zato se umikam in posvečam umirjenemu družinskemu življenju,« je sporočil, marsikoga zalil z mrzlo prho, razveselil pa soprogo Vivian, s katero sta se pred dobrim letom razveselila male Alaie. »Rad bi imel veliko otrok. Pravzaprav za eno nogometno moštvo,« je med drugim dejal ob slovesu od dirkališč, omenjena izbranka, z 31 leti vrstnica svetovnega prvaka, se je ob tem nasmehnila in nemškim novinarjem le dejala, »da najbrž to ne bo mogoče …«

A nato se je mlada družina odpravila na počitnice na Ibizo, tudi pozimi priljubljeno točko številnih Nemcev. »Lepo bo tam preživeti praznike, uživati v puranovi pečenki na božični večer in pravzaprav niti ne razmišljati, kdaj bi se morali vrniti. Zato smo zaenkrat rezervirali le enosmerni polet,« je razlagal, ko se je marsikdo med privrženci še naprej spraševal, kaj pa če si bo le premislil in se vendarle vrnil na dirkališča. Legendarni Niki Lauda, ki je nekoč v smučarski Avstriji botroval izjemni evforiji ob spremljanju F1, je bil že kar užaljen. Zdaj prvi mož nadzornega sveta moštva namreč kar ni mogel verjeti, da po naslovu Rosberga ne bo več za krmilom hitrega bolida. A Nemec – mimogrede, v izboru za športnika leta je v domovini zasedel 2. mesto za Fabianom Hambüchnon, olimpijskim prvakom v gimnastiki – se ni dal in je obrazložil: »Morda je Niki kaj narobe razumel, a sam menim, da sem prav korektno in zgodaj sporočil svojo odločitev. Zdaj ima moštvo namreč dovolj časa za podpis pogodbe z novim dirkačem.«

Zlasti v nemških medijih so se tako že kmalu po Rosbergovih besedah vrstila ugibanja, kdo bo njegov naslednik na udarnem mestu pri moštvu. Poznavalci med kandidati za odmeven prestop najpogosteje omenjajo Fernanda Alonsa (McLaren), Sebastian Vettla (Ferrari) in Maxa Verstappna (Red Bull), morda pa prepričajo celo Felipeja Masso ali Jensona Buttona, da bi – v nasprotju z Rosbergom – prestavila napovedana odhoda iz vrhunskega športa …