Đorđević: Želi FIBA napraviti velesilo iz Moldavije?

Že 67 dni po finalu letošnjega EP se bodo začele velike preglavice za najboljše reprezentance v kvalifikacijah. Kdo za Slovenijo?

Objavljeno
26. julij 2017 18.30
Posodobljeno
27. julij 2017 09.00
Eduardo Brozovič
Eduardo Brozovič
Ljubljana – Še 35 dni do začetka jubilejnega 40. evropskega prvenstva, se veselijo ljubitelji košarke, a hkrati ugotavljajo, da se bodo že 67 dni po finalu v Istanbulu začele kvalifikacije za mundial 2019. Te bodo prinesle obilo preglavic reprezentancam, saj v štirih od šestih tekmah prvega kroga ne bodo mogle računati na ase iz lige NBA in evrolige, enako pa tudi jeseni 2018.

Zgovoren je že primer slovenske izbrane vrste, saj si bo ne glede na dosežek na letošnjem eurobasketu morala po njem omisliti novega selektorja. Igor Kokoškov namreč vse od leta 2000 deluje kot pomočnik glavnih trenerjev moštev v ligi NBA, lani pa je sklenil novo triletno pogodbo z Utahom, Američani pa so že pred leti zabičali, da se požvižgajo na novi tekmovalni sistem Mednarodne košarkarske zveze. Po njem evropske reprezentance čakajo obveznosti v uvodnem delu kvalifikacij za SP 23. in 26. novembra, 23. in 26. februarja ter 28. junija in 1. julija prihodnje leto.

Ker so vodilni možje FIBA stoično sprejeli odločitev iz ZDA, so evroligaški klubi – zaradi načelnosti in natrpanega koledarja od 12. oktobra do 20. maja – naznanili, da tudi oni ne bodo prilagajali svojega voznega reda. Zato se lahko jeseni zgodi, da bo Slovenija ostala tudi brez Kokoškove desne roke Jake Lakoviča, ki ambiciozno deluje v trenerskem ustroju Barcelone in želi čim prej stopiti v ospredje v veliki zasedbi.

Goran Dragić je že pred časom naznanil, da bo letošnje EP zanj zadnje. A četudi bi ga po morebitnem uspehu v Turčiji pregovorili, naj vztraja še dve leti, bi lahko v najboljšem primeru pomagal soigralcem na poti do Kitajske le v zadnjih dveh kolih proti Španiji in Črni gori v domači dvorani. Vlatko Čančar bo po izboru na letošnjem naboru NBA še eno leto igral za srbsko Mego Bemax, od prihodnje pomladi pa ga bodo že prikovali načrti delodajalcev iz Denverja. Zaradi tekem v evroligi pa se bo reprezentanca že novembra vnovič morala navaditi na igranje brez Luke Dončića in Anthonyja Randolpha iz Reala, Zorana Dragića iz Olimpie Milana ter Alekseja Nikolića iz Bamberga. Za nameček je na seznamu 19 kandidatov za EP še nekaj prostih košarkarjev (Edo Murić, Erazem Lorbek, Matic Rebec, Miha Lapornik), ki bi z veseljem sprejeli vabilo katerega od 16 evroligašev.

Marsikatera reprezentanca se bo znašla v še večji zadregi. Evropski prvaki Španci imajo na seznamu 17 kandidatov za EP sedem košarkarjev iz lige NBA in osem iz evrolige. Srbi, srebrni na lanskih OI in SP 2014, bodo po selitvi Bogdana Bogdanovića k Sacramentu in Miloša Teodosića k LA Clippers imeli skupaj z Bobanom Marjanovićem tri reprezentante iz ameriških klubov, h katerim moramo prišteti še letos odsotna Nikolo Jokića in Nemanjo Bjelico ter po današnjem štetju vsaj sedem evroligašev. Prvaki stare celine 2013 Francozi imajo kljub reprezentančni upokojitvi Tonyja Parkerja ter letošnji odsotnosti Rudyja Goberta (Utah) in Nicolasa Batuma (Charlotte) šest kandidatov za eurobasket iz elitne ameriške lige in osem iz evrolige, močno oslabljeni pa bodo morali v kvalifikacije tudi Hrvati, Grki, Italijani, Litovci, Latvijci, Rusi, Turki ...

Srbski selektor Aleksandar Đorđević se je za letos otresel osebne zadrege, saj se njegov Bayern ni uvrstil v evroligo, v Ulebovem evropskem pokalu pa so spored prilagodili koledarju FIBA. Toda njegova jeza ni nič manjša: »Ne bi se spustil v primerjavo, katera reprezentanca bo bolj oslabljena v kvalifikacijah za SP in katera se zaradi zdesetkanosti ne bo uvrstila na naslednje tekmovanje, toda FIBA bo s svojo novostjo močno načela hierarhijo v evropski košarki. Košarkarji se znojijo in krvavijo, da bi prišli do kolajne in ugleda, že dan pozneje pa ne bo nič vredno. Na primer: Gruzija ali Velika Britanija nimata veliko igralcev v vrhunskih klubih, a imata solidni reprezentanci, zato se lahko primeri, da bosta zmagovali v kvalifikacijah in se prebili v navidezno ospredje. Na takšen način bi lahko tudi iz Moldavije napravili košarkarsko velesilo. Ali je to cilj FIBA?«