Glasbena industrija v iskanju recepta za dodatne zaslužke uporablja številne zvijače. Med bolj priljubljenimi je zagotovo obujanje del starih zvezdnikov in brskanje za arhivskim gradivom, ki širši javnosti še ni znano. Tako kot po čudežu še vedno prodajajo neobjavljene posnetke skupine The Beatles, slavijo se obletnice skladb, kot je Bohemian Rapsody (v teh dneh je praznovala 40 let), in vztrajno se poveličuje anglo-ameriški pop rock.
Na ta vlak je skočila tudi dediščina Kurta Cobaina, v sredo bo namreč izšel njegov prvi solo album. Za to je zaslužen režiser Brett Morgen, ki nam je podaril dokumentarec o tragično umrlem vodji Nirvane Kurtu Cobainu z naslovom Montage of Heck. Brett je preposlušal več kot 200 ur še neobjavljenega materiala, ki ga je našel na Kurtovih zasebnih kasetah. In tako bomo lahko kmalu prisluhnili albumu Montage of Heck: The Home Recordings. »Album sem pripravil tako, da bi ustvaril občutek, da poslušalec sedi v Kurtovem stanovanju v Olympii v Washingtonu konec 80. let in posluša, kako ustvarja,« je povedal.
Pri reviji Rolling Stone so izpostavil pet skladb. The Happy Guitar je skladba, ki jo mlad in radostni Kurt odigra v stilu folk bluesa iz sredine 60. let. Na posnetku se sliši Kurtov smeh, kar še dodatno podkrepi prijetno atmosfero posnetka. Pri Rehash je zaslediti nezmotljiv vpliv kitarista Tonyja Iommija iz skupine The Black Sabbath. Distorzija in sprehajajoči rif v slogu zgodnjih 90. prav kličeta po vokalnem falsetu. Kurtovi sosedje so bili zagotovo navdušeni, ko jo je igral. Tudi Kurt je glasbeno zorel pod velikim vplivom že omenjenih The Beatles. Ne nazadnje so ga mediji označevali za Johna Lennona svoje generacije. Tudi zaradi tega je Brett na album uvrstil priredbo McCartneyjeve And I Love Her. »Vsi smo imeli Kurta za pristaša Lennona, vendar je bilo v njem več Paula, kot bi maral priznati. Ob priložnosti sem ga slišal, kako je izvajal lastno različico plošče Ram (McCartneyjev odličen solo album iz leta 1970) skupaj s Courtney in Frances.«
Na koncu dokumentarca slišimo skladbo She Only Lies – na tistem delu, ko Kurt v Rimu skoraj naredi samomor, ki ga pozneje žal izpelje v Seattlu. Gre za zelo pretresljiv posnetek, poln žalosti in obupa. »Obstaja samo ena posneta različica te skladbe,« pojasnjuje Brett. Kljub temu se album konča bolj svetlo kot dokumentarec. Do Re Mi je njegova zadnja poznana skladba; izsek te skladbe iz leta 1994 se je pojavil na kompletu With the Lights Out 2004. Album bo izšel v dveh izvedbah, v standardni in deluxe.
