Lavrov svari: Če bomo napadeni, se bomo odzvali

Washington in Moskva drug drugega obtožujeta zaostrovanja razmer na vzhodu Ukrajine.

Objavljeno
23. april 2014 07.51
Posodobljeno
23. april 2014 07.51
UKRAINE-RUSSIA-CRISIS-POLITICS-SLAVYANSK
De. P., Mo. B., Delo.si
De. P., Mo. B., Delo.si

Washington − »Če bodo naši interesi, legitimni interese, interesi vseh Rusov neposredno ogroženi, tako kot so bili recimo v Južni Osetiji, ne vidim druge možnosti, kot da se odzovemo v skladu z mednarodnim pravom,« je v intervjuju za ruski RT povedal zunanji minister Sergej Lavrov.

Lavov je Washington obtožil, da poskuša manipulirati z razmerami v Ukrajini. »Nobenega razloga ni, da ne bi verjeli, da Američani vodijo ta šov,« je povedal dan po obisku ameriškega podpredsednika Joeja Bidena v Ukrajini in po telefonskem pogovoru z državnim sekretarjem Johnom Kerryjem. Zunanji predstavnik ZDA je namreč včeraj v pogovoru z Lavrovom očital, da Rusija v Ukrajini kljub ženevskemu dogovoru ne umirja razmer.

Navedel je dokaze, da ukrajinski proruski separatisti nadaljujejo zavzemanje stavb na vzhodu in jugu države ter zajemajo novinarje in druge civiliste. Rusija mora umiriti retoriko in se vključiti v diplomacijo skupaj z ukrajinsko vlado in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, je po poročanju Slovenske tiskovne agencije poudaril ameriški državni sekretar.

Od Rusije je tudi zahteval, naj od separatistov javno zahteva, da se v zameno za amnestijo razorožijo in umaknejo iz zavzetih stavb. »Pomanjkanje merljivega napredka pri uresničevanju dogovorov iz Ženeve bo povzročilo dodatne sankcije proti Rusiji,« je napovedal Kerry, so sporočili iz State Departmenta.

Sergej Lavrov je Kerryju zatrdil, da je Kijev tisti, ki ne upošteva dogovorov iz Ženeve. Zavzel se je, da mora Ukrajina preklicati ukaz za oborožene napade proti lastnemu prebivalstvu in razorožiti svoje desničarske milice. Lavrov je zahteval tudi izpustitev protestnikov iz zaporov in prenehanje pregona. Ukrajinsko vlado je pozval, naj neha z deklaracijami in naj raje začne z ustavnimi reformami, še piše STA.

Ukrajinske oblasti so medtem znova zagnale protiteroristično operacijo na vzhodu države, ki so jo med velikonočnimi prazniki prekinile. Za to so se odločile potem, ko so v reki blizu mesta Slavjansk našli trupli »brutalno mučenih« moških. Iz ministrstva za notranje zadeve so sporočili, da je ena od žrtev Vladimir Ribak, mestni svetnik iz kraja Horlivka in član stranke Domovina nekdanje premierke Julije Timošenko. Po poročanju spletnega portala Kyiv Post so obe žrtve mučili, nato pa ju nezavestni utopili. Po pričevanju očividcev so Ribaka 17. aprila ugrabili v kraju Horlivka med prokijevskimi protesti, ki so potekali pod geslom »Za združeno Ukrajino«.

Proruski aktivisti, ki so zavzeli več vladnih stavb v krajih na vzhodu države, so znova v pripravljenosti. »Varnostne službe poskušajo razbiti vsa gibanja, ki trenutno delujejo na območju Kramatorska, Slavjanska in v drugih mestih v regiji Doneck in Lugansk,« je po poročanju Interfaxa povedal namestnik ukrajinskega premiera Vitalij Jarema.
Francoska tiskovna agencija AFP sicer poroča, da je danes v Slavjansku mirno, ljudje hitijo po vsakodnevnih opravkih. Pred mestno hišo je peščica zamaskiranih aktivistov v kamuflažnih oblačilih, ki pa ne razkazujejo orožja.