Evropejci na leto odvržemo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov. Manj kot 30 odstotkov jih recikliramo, od tega večino v tretjih državah, kjer veljajo drugačni okoljski standardi. Ta sistem je letos dodobra pretresla Kitajska s prepovedjo uvoza večine plastičnih odpadkov, saj so prej tam predelali več kot polovico odpadne plastike iz razvitih držav.
Izguba vrednosti
Le pet odstotkov vrednosti plastične embalaže ostane v gospodarstvu, drugo se izgubi po zelo kratki prvi uporabi. To na leto pomeni izgubo med 70 in 107 milijard evrov, opozarjajo v komisiji. Večina, kar 70 odstotkov, plastike v Evropi konča na odlagališčih ali v sežigalnicah, tudi zaradi težavnosti in velikih stroškov recikliranja različnih vrst plastike, še bolj pa zaradi cenenosti nove plastike iz nafte.
Z recikliranjem bi prihranili nekaj nafte. Foto Mavric Pivk/Delo
V komisiji tako pravijo, da bi z recikliranjem vseh plastičnih odpadkov na svetu lahko na leto prihranili 3,5 milijarde sodčkov nafte. Recikliranje milijona ton plastike ima enak učinek kot umik milijona avtomobilov s cest. Temeljni cilj nove strategije je zato zagotoviti, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža taka, da jo bo mogoče preprosteje in ceneje reciklirati ali ponovno uporabiti.
V komisiji poudarjajo, da cilji strategije ne bodo škodili gospodarstvu, temveč je to priložnost za velik plastični sektor v EU, ki zaposluje 1,5 milijona ljudi in je imel leta 2015 že 340 milijard evrov prometa. Uresničevanje ciljev bo komisija podprla še z dodatnimi sto milijoni evrov v okviru programa Obzorje. Komisija bo pripravila smernice za države in podjetja, kako zmanjšati količino odpadne plastike na viru. Podpora inovacijam bo povečana, zlasti za razvoj materialov, ki se jih bo dalo preprosteje reciklirati, za bolj učinkovite postopke recikliranja in za odkrivanje ter odstranjevanje nevarnih snovi iz reciklirane plastike. Doslej je za podobne cilje komisija že namenila 250 milijonov evrov.
Omejiti enkratno uporabo
Cilj je tudi omejiti plastiko za enkratno uporabo. Najpogostejši primeri plastike za enkratno uporabo so cigaretni ogorki, plastenke, paličice za čiščenje ušes, vrečke, slamice, baloni ter plastični kozarci in jedilni pribor. To predstavlja polovico odpadkov v morju ali na obali. »Do leta 2050 naj bi bilo v oceanih več plastike kot rib,« ponavljajo v komisiji opozorila okoljevarstvenikov.
Najpogostejši odpadek so plastični filtri cigaret, tudi vir mikroplastike. Foto Tomi Lombar/Delo
Tretji ključni cilj strategije je prepovedati namerno uporabo mikroplastike. To so plastični delci, manjši kot pet milimetrov, kot so denimo plastične kroglice v kozmetiki, zlasti pilingih, nastajajo pa tudi z razkrojem večjih kosov, kot so vrečke, ali pa med pranjem plastičnih oblačil. Vlaken flisov ne zadrži noben pralni stroj in nobena čistilna naprava.
Standardi so pomembni
Komisija namerava predlagati usklajena pravila za opredeljevanje in označevanje plastike, ki je biološko razgradljiva in primerna za kompostiranje. Začela pa je že ukrepati tudi za omejitev uporabe oksoplastike, torej plastike, ki je razgradljiva z oksidacijo, po ugotovitvah pa pušča pri tem škodljive sledove.
V morjih bodo ribiči kmalu nalovili več plastike kot rib. Foto Uroš Hočevar/Delo
Del strategije je še zakonodajni predlog za zmanjšanje odpadkov z ladij, ki ga je posebej pozdravila komisarka za promet Violeta Bulc. »Odpadki v morju predstavljajo veliko grožnjo okolju, življenju v morju in človeškemu zdravju. Današnja nova pravila bodo pomagala zagotoviti, da odpadki z ladij ali zbrani v morju ne bodo ostali v okolju, temveč jih bodo vrnili na kopno in tam ustrezno obdelali,« pravi Bulčeva. Prenovljena direktiva o pristaniški sprejemni zmogljivosti bo tako, denimo, določila obvezno ločeno zbiranje odpadkov z ladij. Gre za spodbude in ukrepe, ki naj bi zagotovili, da se več odpadkov zbere na kopnem, zlasti smeti in odpadkov iz ribiškega sektorja, na primer odslužene ribiške opreme.
Davka še ne bo
Na problem plastičnih odpadkov je pred dnevi v Bruslju in potem še na družabnih omrežjih opozoril evropski komisar za proračun Guenther Oettinger, ki zagovarja davek na plastiko. To naj bi postal nov vir unije za polnjenje evropskega proračuna, nekateri so ocenili tudi, da je to lahko nadomestilo za izpad prihodkov po Brexitu. Ali bo komisija dejansko predlagala, da naj davek na plastiko postane novi finančni vir unije, bo verjetno jasno maja.
Najpogostejši odpadki na obali so običajni predmeti. Foto Borut Tavčar/Delo
Sledi še nekaj postopkov
Nova direktiva za pristaniške zmogljivosti gre v obravnavo Evropskega parlamenta in sveta. Predlog natančnejših pravil za plastiko za enkratno uporabo bo komisija pripravila kasneje letos, pripombe in predloge pa je mogoče predstaviti v javni razpravi, ki poteka do 12. februarja.
Komisija se bo lotila tudi revizije direktive o embalaži in odpadni embalaži. Nove smernice za ločeno zbiranje in sortiranje bodo po načrtu objavili prihodnje leto.