V letu 2017 se spominjamo 60. obletnice smrti in 145-letnice rojstva največjega slovenskega arhitekta, ki je pustil neizbrisen pečat na Dunaju, v Pragi in seveda v Ljubljani, kjer je ustvarjal od leta 1921 pa do smrti. Kot pravi avtor v knjigi, Plečnika po eni strani odlikuje izjemen občutek za prostor in material ter izvirnost njegovih rešitev, po drugi pa se ni veliko menil za razvoj arhitekturne stroke in je ubral povsem samosvojo avtorsko pot.

Andrej Hrausky se v knjigi posveča delom, ki so nastala v času življenja v Ljubljani in v sebi skrivajo številna simbolna sporočila. Kot pravi Hrausky v knjigi, je bilo arhitektovo delo v preteklosti različno razumljeno in ovrednoteno, na primer, njegovo delo v Ljubljani kot "manj pomembno igračkanje s historičnimi slogi". A šele danes, kot še zapiše avtor, spoznavamo pomen tega zrelega Plečnikovega obdobja ustvarjanja. Po njegovem mnenju se Plečnik za razliko od drugih pionirjev svetovne arhitekture iz prve polovice dvajsetega stoletja, ki so vzpostavljali novo arhitekturno govorico, nikoli ni odrekel tradiciji. "Iz nje je izhajal in jo spretno vpletal v svoje rešitve. Tako so vsa njegova dela z eno nogo v preteklosti, z drugo pa v prihodnosti. Pri tem ni stremel le za trajnostjo stavb, ampak je želel, da bi bile razumljene še dolgo po njegovi smrti," pravi avtor knjige in dodaja, da jih je zato opremljal s simboli, preverjenimi v zgodovini arhitekture.

Naslovnico knjige krasi nerealiziran Plečnikov načrt slovenskega parlamenta iz leta 1947, ki ga je Plečnik poimenoval Katedrala svobode. "V prerezu vidimo nagnjene stebre, ki nosijo glavno dvorano in simbolizirajo zbliževanje stališč v skupnem vrhu. Nad dvorano je v stožčasti strehi krona rampa, ki predstavlja težavno pot do skupne prihodnosti. V kleti pod glavno dvorano si je plečnik zamislil vodnjak, kjer naj bi parlamentarci dobivali navdih," tako avtor pojasnjuje simbole v omenjenem neuresničenem projektu. Kot še pravi Hrausky v knjigi, nosijo simboli različne pomene, do katerih se moramo sami opredeliti, pri Plečniku pa so velikokrat večplastni. Uporabljal jih je, da bi pritegnil opazovalca ter ga napeljal k razmišljanju.

Knjiga je izšla pri založbi Lili in Roza.