Ponedeljek, 29. 8. 2016, 4.11
6 let, 6 mesecev
Dvojna plačila nemškim strokovnjakom v Cimosu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,28
2
Medtem ko se podjetje Cimos s skoraj pet tisoč zaposlenimi bori za preživetje, so nemški strokovnjaki, ki obvladujejo upravo in nadzorni svet, pri izplačevanju prejemkov našli način za izogibanje omejitvam iz zakonodaje. Predsednik uprave dodatno plačilo prejema prek Nemčije, dva člana nadzornega sveta pa sta sočasno še svetovalca upravi, za kar prav tako prejemata dodatno plačilo.
Tako imenovani Lahovnikov zakon, ki je menedžerjem državnih podjetij močno omejil višino njihovih prejemkov, je že vrsto let tarča številnih očitkov. Eden od najpogostejših je, da državi onemogoča privabljanje dobrih kadrov za vodenje njenih podjetij, še posebej iz tujine.
V izdelovalcu avtodelov Cimosu iz Kopra so to težavo rešili po svoje – z obvodom. Predsednik uprave Cimosa Gerd Rosendahl je po zakonu upravičen do plače v višini petkratnika povprečne bruto plače v skupini. To mesečno pomeni okrog 6.500 evrov bruto. Toda Rosendahl ob plači za vodenje uprave matičnega Cimosa prejema dodatno plačilo – v Nemčiji. Tam je namreč registriran kot direktor družbe Cimos Germany, nemške podružnice Cimosa.
Koliko znašajo Rosendahlovi skupni mesečni prejemki, nam v Cimosu niso hoteli povedati. Tega podatka prav tako ni mogoče najti v letnem poročilu.
Predsednik uprave Cimosa Gerd Rosendahl mesečno dobi okrog 6.500 evrov bruto. Toda Rosendahl ob plači za vodenje uprave matičnega Cimosa prejema dodatno plačilo – v Nemčiji. Foto: Cimos
Da je šlo pri Rosendahlovem imenovanju na direktorski položaj v Cimos Germany v prvi vrsti za iskanje zakonskega obvoda za popravljanje plače, nakazuje več podatkov. Najprej velikost nemškega podjetja. Gre namreč za enega najmanjših od 19 podjetij iz skupine Cimos, ki skupaj ustvarijo več kot 300 milijonov evrov prihodkov iz prodaje. V lanskem letu je ustvarilo le 255 tisoč evrov prihodkov. Njegov kapital znaša dobrih 23 tisoč evrov, matična družba pa je vanj lani vložila 28 tisoč evrov.
Podjetje je bilo ustanovljeno lani, nekaj mesecev pred Rosendahlovim prevzemom vodenje Cimosa. Nemško podjetje ima le enega zaposlenega – letno poročilo imena ne navaja, toda sklepati je mogoče, da je to direktor Rosendahl. V Cimosu sicer zatrjujejo, da so podjetje ustanovili, da bi okrepili prodajo svojih izdelkov na tem zanje najpomembnejšem trgu.
Ministrstvo: Za podjetja v tujini Lahovnikov zakon ne velja
Na vprašanje, ali je skladno z zakonodajo, da menedžer prek tuje odvisne družbe prejema dodatna plačila, s čimer se izogne zakonskim omejitvam, so nam na gospodarskem ministrstvu odgovorili, da za družbo, ustanovljeno v Nemčiji, velja nemški pravni red in torej ne slovenska zakonodaja.
Toda ob tem velja omeniti, da je bilo več menedžerjev v zadnjih letih zaradi kršenja Lahovnikovega zakona na podoben način deležno različnih sankcij. Spomnimo samo na nekdanjega predsednika uprave Elana Roberta Ferka, ki ga je zaradi popravljanja plače prek prokure v eni od odvisnih družb Elana doletela celo kazenska ovadba policije. Razlika med tem primerom in Cimosom je, da je Ferko dodatno plačilo dobival v slovenski hčerinski družbi, Rosendahl pa jo dobiva v nemškem hčerinskem podjetju.
Primer Gnauert-Stehle: nadzorniki, ki jih plačuje uprava
Obvod so v Cimosu našli tudi za dodatno plačevanje članov nadzornega sveta Walterja Gnauerta in Petra Stehleja. Z njima je uprava podpisala svetovalno pogodbo. Da bi se izognili morebitnim kritikam, so predlog za sklenitev svetovalnih pogodb uvrstili na dnevni red lanske skupščine kot najvišjega organa družbe.
Obvod so v Cimosu našli tudi za dodatno plačevanje članov nadzornega sveta Walterja Gnauerta in Petra Stehleja. Z njima je uprava podpisala svetovalno pogodbo.
Walterju Gnauertu je Cimos za svetovanje v privatizacijskem postopku in pri prestrukturiranju od lani julija tako plačal 67.500 evrov bruto, Petru Stehleju pa prek njegovega podjetja SYN skupaj 36.250 evrov bruto.
Zakaj so prejemki obeh nadzornikov sporni?
- Ker pod vprašaj postavljajo zakonsko predpisano neodvisnost nadzornega sveta. Zakon o gospodarskih družbah tega, da bi nadzorniki z družbo tudi poslovno sodelovali, izrecno ne prepoveduje, toda iz njega je jasno razvidno, da morajo biti nadzorniki pri svojem delu v prvi vrsti samostojni in neodvisni. Zaradi zagotavljanje neodvisne presoje poslovanja podjetij nadzorniki na primer od leta 2009 ne smejo biti udeleženi niti pri dobičku, medtem ko uprave lahko dobijo nagrado za uspešno poslovanje.
- Ker zakonodaja in evropske smernice jasno določajo, kakšna plačila lahko prejemajo nadzorniki. Za svoje delo lahko prejemajo le vnaprej določeno plačilo za opravljanje nadzorniške funkcije in sejnine, pokrili pa naj bi jim še stroške prihoda na seje. O višini plačila nadzornikov odloča skupščina.
- Cimos bi lahko Gnauerta in Stehleja še vedno najel kot krizna menedžerja in ju ustrezno plačal, če je presodil, da so njuna znanja in zveze pomembne za sanacijo podjetja. Tako bi se izognili tudi navzkrižju interesov. Gre za primere, ko morata kot nadzornika presojati ali odločati o predlogih, ki sta ju kot svetovalca pomagala pripraviti upravi. Na izogibanje navzkrižju interesov opozarjajo tudi na gospodarskem ministrstvu.
- Cimos je podjetje v državni lasti, ki je prejelo državno pomoč. V kratkem bodo morale državne banke odpisati še nekaj deset milijonov evrov terjatev do Cimosa.
Nagrada tudi ob prodaji Cimosa?
Po nekaterih informacijah naj bi Gnauert in Stehle plačilo za svetovalne storitve dobivala tudi od Cimosovega nemškega podjetja, ne samo od matične družbe. Toda v Cimosu so zagotovili, da noben drug član poslovodstva ali nadzornega sveta razen Rosendahla ni prejel izplačil v kateri od Cimosovih hčerinskih družb.
Tako v Cimosu kot na DUTB so zanikali tudi, da bi bil katerikoli član uprave ali nadzornega sveta upravičen do posebne nagrade v primeru uspešne prodaje Cimosa. Naši viri trdijo nasprotno. Nagrada naj bi bila vezana na višino dolga, za katerega bi se Cimos zavezal, da ga bo po privatizaciji poplačal upnikom.
Iz podatkov Cimosa je razvidno naslednje:
– Pogodbo o svetovanju z Walterjem Gnauertom in Petrom Stehlejem so sklenili za dve leti, od julija 2015 do julija 2017.
– Gnauertu po svetovalni pogodbi mesečno pripada 4.500 evrov bruto, Stehleju pa 2.500 evrov bruto na mesec.
– Za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta prejemata po 9.000 evrov letno, tako kot tudi preostala dva člana nadzornega sveta Andro Ocvirk in Mitja Mavko.
– Gnauert kot predsednik nadzornega sveta dobi dodatnih 4.500 evrov na leto, Stehle kot podpredsednik pa dodatnih 900 evrov bruto.
– Za sejo članom nadzornega sveta pripada 275 evrov sejnine, za dopisno sejo pa 220 evrov bruto. V letu 2015 so se nadzorniki sestali na desetih rednih in dveh dopisnih sejah.
Zelena luč DUTB
Glavno vlogo pri dodatnem nagrajevanju dveh od štirih nadzornikov in dvojni plači predsednika uprave je imela Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot največji lastnik Cimosa.
Na DUTB zatrjujejo, da so pred sklenitvijo pogodb v Cimosu pridobili ustrezna pravna mnenja, ki potrjujejo, da so prejemki, izplačani članom uprave in nadzornega sveta, skladni z zakonodajo.
Slaba banka je že v preteklosti pogosto uvajala svoja pravila upravljanja državnega premoženja ter se pri tem ni ozirala na predpise in prakso v preostalih podjetjih. Znano je, da sta morala konec lanskega leta prav zaradi kršenja vladnih usmeritev glede prejemkov vodstvo DUTB zapustiti predsednik upravnega odbora Lars Nyberg in glavni izvršni direktor Torbjörn Mansson.
Na DUTB zatrjujejo, da so pred sklenitvijo pogodb v Cimosu pridobili ustrezna pravna mnenja, ki potrjujejo, da so prejemki, izplačani članom uprave in nadzornega sveta, skladni z zakonodajo.
"Višina izplačil je skladna s tržnimi standardi za podjetje te velikosti, ki je prisotno na mednarodnih trgih," so nadpovprečna izplačila v primerjavi z drugimi podjetji v državni lasti utemeljili na DUTB. Ta je z 47,5 odstotka največji lastnik Cimosa, s skoraj 25-odstotnim deležem pa ji sledi Republika Slovenija.
Podjetje Syn, prek katerega Cimos za svetovanje plačuje Petra Stehleja, nima lastne spletne strani, po podatkih iz nemškega registra pa ima pol milijona evrov osnovnega kapitala in za dobrih 800 tisoč evrov sredstev. Edini večji upnik je prav Stehle, ki je podjetju posodil dobrih 230 tisoč evrov. Stehle je bil v preteklosti član uprave nemške skupine Freudenbeg, ki se je ukvarjala z izdelavo pohištva, gradbenega materiala in avtomobilskih delov. Walter Gnauert je svetovalec nemškega investicijskega sklada DPE (Deutsche Privaty Equitiy) in družbe Westfalia-Automotive. V 90. letih je bil prvi finančnik Porscheja, ki je šel takrat čez prestrukturiranje, pred tem pa je bil član ožje menedžerske ekipe družbe Robert Bosch.
Gerd Rosendahl ima več kot dvajsetletne izkušnje v avtomobilski industriji. Pred prihodom v Cimos je od leta 2011 delal v korporaciji Fischerwerke GmbH&Co v ZDA. Med drugim je vodil korporacijo ISE Group in deloval v vodstvu avtomobilskega dobavitelja DURA Automotive Systems.
Dvomi o transparentnosti sodelovanja z nemškimi strokovnjaki so se pojavili tudi na SDH, ki upravlja četrtinski delež Republike Slovenije v Cimosu. Predstavnica SDH je namreč na skupščini zahtevala pojasnila o višini izplačil Gnauertu in Stehleju, saj plačila po svetovalnih pogodbah niso bila navedena v letnem poročilu družbe. Zahtevala je tudi poročilo o njunem delu. Za Siol.net na SDH zadeve niso hoteli dodatno komentirati. Povedali so le, da so vsa pojasnila v zvezi s sklepanjem pogodb ter poročilo o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta prejeli na skupščini. Za preostala pojasnila so nas napotili na DUTB, ki je koordinator prodajnega postopka Cimosa.
2