Italija po poteh Aleksisa Ciprasa
Manevrskega prostora ni, saj bi popuščanje Rimu spodkopalo proračunska pravila.
Odpri galerijo
Spor Italije z evropsko komisijo se zaostruje. Na fotografiji Matteo Salvini, notranji minister in podpredsednik vlade. Foto: Alberto Pizzoli/Afp
Strasbourg – Spor Italije z evropsko komisijo se zaostruje. Po vsej verjetnosti bodo proti Rimu kot prvi resnejši ukrep uvedli standardni postopek presežnega primanjkljaja.
Četudi je Bruselj zavrnil predlog italijanskega proračuna za leto 2019, ker je v nasprotju s proračunskimi pravili EU, v Rimu vztrajajo pri njegovi vsebini. V njem je predviden primanjkljaj v višini 2,4 odstotka BDP ali trikrat več od italijanskih zavez v okviru zmanjševanja visokega dolga (več kot 130 odstotkov BDP). Še več, po bruseljskih projekcijah bo primanjkljaj celo višji – 2,9 odstotka. Komisija se bo v sredo izrekla o proračunih vseh članic evrskega območja. Kar zadeva Italijo, nima manevrskega prostora, saj bi neodzivnost omajala verodostojnost proračunskih pravil.
Podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis je namignil, da utegnejo začeti postopek presežnega primanjkljaja. Z zadevo bi se nato ukvarjali finančni ministri Unije (Ecofin). Na zadnjem zasedanju evrske skupine so ministri podprli držo komisije kot pravilno. V nadaljnjih fazah postopka bi lahko Ecofin zahteval od Italije ukrepe za vrnitev na pot, ki bi vodila k stabilnim javnim financam. Če Italija ne bo popustila, bi lahko bila v skrajnem primeru tarča finančnih sankcij do 0,2 odstotka BDP.
Finančni minister predsedujoče Svetu EU Avstrije Hartwig Löger je pojasnil, da bo njegova država podprla postopek proti Italiji. Opozoril je, da bi morali potegniti nauk iz grške zgodbe. Posebno težavno je, da se italijanska proračunska kriza zaostruje v času pripravljanja ambicioznejših predlogov za protikrizno utrjevanje evrskega območja. Ravnanje Rima je za dvomljivce, kot so nordijske članice, argument, da z reformami ne bi smeli preveč hiteti in da bi morali v južnih članicah najprej narediti več za zmanjšanje tveganja.
Glavni argument kritikov je, da Italija s takšnim ravnanjem ne ogroža le svojih javnih financ, marveč celotno evrsko območje. Zaostrovanje krize in pritisk trgov negativno vplivata na bolj ranljive nekdaj krizne države, kot sta Grčija in Portugalska. Številni opozarjajo, da ni kočljiva samo prevelika proračunska luknja, pač pa tudi namera vlade – delitev populističnih daril volivcem, s katerimi ne bodo nastala nova delovna mesta in brezposelnost mladih kot ena od največjih težav Italije se ne bo zmanjšala.
Negotovo je, ali bodo v Rimu pripravljeni vztrajati pri takšni drži, če se bo kriza zaostrovala in bo pritisk finančnih trgov še večji. »Špicenkandidat« Evropske ljudske stranke za prihodnjega predsednika evropske komisije Manfred Weber pričakuje, da bo vlada v Rimu popustila, saj se bo prej ko slej morala spoprijeti z dejstvi. V intervjuju za ARD je spomnil na usodo levičarsko-nacionalistične vlade Aleksisa Ciprasa, ki je s populistični tezami napadala Bruselj in Evropo. »Cipras je moral priznati dejstva,« je Weber opozoril na grško sprejetje reformno-varčevalnih zavez v zameno za nova posojila.
Četudi je Bruselj zavrnil predlog italijanskega proračuna za leto 2019, ker je v nasprotju s proračunskimi pravili EU, v Rimu vztrajajo pri njegovi vsebini. V njem je predviden primanjkljaj v višini 2,4 odstotka BDP ali trikrat več od italijanskih zavez v okviru zmanjševanja visokega dolga (več kot 130 odstotkov BDP). Še več, po bruseljskih projekcijah bo primanjkljaj celo višji – 2,9 odstotka. Komisija se bo v sredo izrekla o proračunih vseh članic evrskega območja. Kar zadeva Italijo, nima manevrskega prostora, saj bi neodzivnost omajala verodostojnost proračunskih pravil.
Podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis je namignil, da utegnejo začeti postopek presežnega primanjkljaja. Z zadevo bi se nato ukvarjali finančni ministri Unije (Ecofin). Na zadnjem zasedanju evrske skupine so ministri podprli držo komisije kot pravilno. V nadaljnjih fazah postopka bi lahko Ecofin zahteval od Italije ukrepe za vrnitev na pot, ki bi vodila k stabilnim javnim financam. Če Italija ne bo popustila, bi lahko bila v skrajnem primeru tarča finančnih sankcij do 0,2 odstotka BDP.
Italija ne ogroža le sebe
Finančni minister predsedujoče Svetu EU Avstrije Hartwig Löger je pojasnil, da bo njegova država podprla postopek proti Italiji. Opozoril je, da bi morali potegniti nauk iz grške zgodbe. Posebno težavno je, da se italijanska proračunska kriza zaostruje v času pripravljanja ambicioznejših predlogov za protikrizno utrjevanje evrskega območja. Ravnanje Rima je za dvomljivce, kot so nordijske članice, argument, da z reformami ne bi smeli preveč hiteti in da bi morali v južnih članicah najprej narediti več za zmanjšanje tveganja.
Glavni argument kritikov je, da Italija s takšnim ravnanjem ne ogroža le svojih javnih financ, marveč celotno evrsko območje. Zaostrovanje krize in pritisk trgov negativno vplivata na bolj ranljive nekdaj krizne države, kot sta Grčija in Portugalska. Številni opozarjajo, da ni kočljiva samo prevelika proračunska luknja, pač pa tudi namera vlade – delitev populističnih daril volivcem, s katerimi ne bodo nastala nova delovna mesta in brezposelnost mladih kot ena od največjih težav Italije se ne bo zmanjšala.
Negotovo je, ali bodo v Rimu pripravljeni vztrajati pri takšni drži, če se bo kriza zaostrovala in bo pritisk finančnih trgov še večji. »Špicenkandidat« Evropske ljudske stranke za prihodnjega predsednika evropske komisije Manfred Weber pričakuje, da bo vlada v Rimu popustila, saj se bo prej ko slej morala spoprijeti z dejstvi. V intervjuju za ARD je spomnil na usodo levičarsko-nacionalistične vlade Aleksisa Ciprasa, ki je s populistični tezami napadala Bruselj in Evropo. »Cipras je moral priznati dejstva,« je Weber opozoril na grško sprejetje reformno-varčevalnih zavez v zameno za nova posojila.
